Pred poslanci je še ena selitev na plenarno zasedanje v Strasbourg, kjer bodo precej časa namenili boju proti terorizmu in migracijski problematiki. Zakonodaja o izmenjavi podatkov letalskih potnikov (t. i. PNR), dogovor s Turčijo in skupna azilna politika so tako samo nekatere izmed tem, ki bodo tokrat zaposlovale poslance. Poleg poslancev, pa se bo prvič po velikonočnih praznikih sestal tudi Svet, tokrat v sestavi kmetijskih ministrov.
Schengen je (klinično) mrtev. Donald Tusk je prejšnji teden rekel, da imajo države članice še dva meseca časa, da rešijo območje brez nadzora notranjih meja. Vendar je Schengen počasi začel umirati, ko je prva njegova država lani jeseni ponovno začela izvajati nadzor na njenih mejah. Takrat je bilo rečeno, da bo nadzor samo začasne narave, ponedeljkovo neformalno srečanje notranjih ministrov v Amsterdamu, pa je dalo znake, da temu ne bo tako. Nekatere države so namreč od Komisije zahtevale naj pripravi pravno podlago za uveljavitev 26. člena Schengenskega sporazuma, ki omogoča podaljšanje nadzora na notranjih mejah do obdobja dveh let. Prva domina je torej pada. V kolikor bo tudi dokončno padla pa bo samo vprašanje časa, kdaj ji bo sledila naslednja.
Predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, je včeraj dopoldne nagovoril poslance v Evropskem parlamentu v nagovoru “Stanje v Uniji”, ki ga je predsednik Komisije dolžen izvesti vsako leto ob prvem septembrskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Predsednik Juncker je v svojem nagovoru izpostavil očitne tematike: begunsko krizo, Grčijo in prihodnost Evroobmočja, članstvo Velike Britanije v EU ter tudi malo manj pereče teme kot so Investicijski načrt Komisije, nadaljnji razvoj skupnega trga, skupna kmetijska politika ter prostotrgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike.
Vse zelo lepo in prav. Naslov govora predsednika komisije je bil »Čas za iskrenost enotnost in solidarnost«. Zagotovo je gospod Juncker izjemno pro-evropsko usmerjen in predstavil je drzno idejo preoblikovanja Frontexa v resnično skupno Evropsko obmejno stražo. Je trenutna politična realnost primerna za tovrstne drastične integracijske ukrepe na področju politik, kjer države članice vajeti držijo trdno v svojih rokah?
Po poletnih počitnicah se Bruselj počasi spet polni, institucije pa ponovno začenjajo s svojim delom. Tako bodo ta teden v klopi parlamentarnih odborov ponovno sedli poslanci, ministri za obrambo in notranje zadeve se bodo sešli na neformalnih srečanjih, komisarja za izobraževanje in promet ter predsednik Evropskega sveta pa se bodo udeležili strateškega foruma na Bledu. Z današnjim dnem pa se vračamo tudi mi – z našimi ponedeljkovimi napovedniki, sredini analizami in vikend pregledi dogajanja.
Ta teden sta bili na naslovnicah evropskih medijev Grčija in Makedonija. Torkat ne zaradi medsebojnih odnosov in nesoglasij glede imena ali zunanjih zadev, temveč internih dogajanj znotraj teh dveh balkanskih sosed.
Ta teden so evropske medije pretresala eksistencialna vprašanja. Med tem, ko je Grčija zavrnila ponudbo za nadaljevanje finansiranja in odplačevanja dolga, sta Pariz in Berlin predlagala tesnejše povezovanje na področju financ. Hkrati Velika Britanija pripravlja teren za referencum o njenem članstvu v EU, prostotrgovinski sporazum z ZDA ima vprašljivo podporo v Evropskem parlamentu, v sosednji Ukrajini pa je ob Paradi ponosa izbruhnilo nasilje.
Evropa se je ta teden odzvala na tragedijo v Sredozemlju, države Evroobmočja so Grčiji zaprle ena vrata, duhove pa še vedno buri Rusija, s katero je Francija dosegla dogovor o pogodbi za bojno ladjo, hkrati pa so poljske oblasti ruskim bajkerjem preprečile dogodek v njihovi državi. Prav tako je bilo na ravni EU sprejeto zakonodajo besedilo, ki dodaja 10 novih vrst genetsko spremenjenih organizmov na seznam dovoljenih GSO za uporabo v hrani. Zanimivo je bilo tudi na Finskem in v Luksemburgu.
Ta teden se je zelo očitno pokazalo, kako in zakaj skupna zunanja politika Evropske unije še ni in verjetno še nekaj časa ne bo imela skupnega stališča do naše gromozanske vzhodne sosede. Poleg tega je bil sprožen sodni postope Facebooku zaradi kršitve evropske zakonodaje, albanski premier je buril duhove na Balkanu, evropski mediji pa niso spregledali niti slovenskega (bivšega) ministra za obrambo.
Ta teden se je zaključil v luči srečanja šefov držav in vlad držav članic EU v okviru Evropskega sveta. Predvsem so bili v medijih izpostavljeni ključni dogovori, s poudarkom na energetski uniji, situaciji v Grčiji in pomoči pri fincnairanju socialno najbolj ogroženih ter nadaljevanje sankcij za Rusijo.
Ta teden je v evropskih medijih odmevala predvsem novica, da je Grčija odplačala prvi delež posojila. Evropska komisija je javnos povprašala o mnenju glede evropske sosedske politike, Evropska unija je OZN predstavila predlog zavez okoljskih ciljev. Tema razprav je bila tudi jedrska energija, na naslovnicah mednarodnih medijev pa je bila seveda tudi naša Tina Maze
EU360 