ABCDEu – Izstop iz Evropske unije

Pred stavbo Evropskega parlamenta plapolajo zastave vseh 28 članic EU. V preteklosti se je vedno dogajalo, da so se zastave dodajale. Kaj kmalu pa se lahko zgodi, da bo ena zastava zmanjkala. Velika Britanija bo namreč 23, junija letos na referendumu odločala ali bo ostala članica Unije ali se bo od nje poslovila. Bolj kot o “brexitu” (o katerem smo se že in se zagotovo bomo do junija še kdaj razpisali) bomo tokrat opisali kako poteka izstop države iz Evropske unije.

european-union-eu-flag-missing-star-brexit
Vir: (c) timeshighereducation.com

Continue reading “ABCDEu – Izstop iz Evropske unije”

Advertisements

ABCDEu – Krožno gospodarstvo

Kupi, uporabi, odvrzi. S temi tremi besedami bi lahko opisali odnos sodobnega potrošnika do izdelkov s katerimi se dnevno srečujemo. Poplava nekaterih (pre)poceni izdelkov nas je pripeljala do tega, da takoj, ko se nek izdelek poškoduje (pa naj bo to oblačilo ali kak tehničen izdelek), ta izdelek odvržemo in kupimo novega. Takšno obnašanje pa ima številne posledice ne samo na naše denarnice, temveč tudi na okolje. Evropska komisija se je tako odločila, da bo temu poskušala narediti konec. V okviru strategije za krožno gospodarstvo bo zadnjo fazo tako poskušala zamenjati – namesto da bomo izdelek preprosto odvrgli, ga bomo najprej poskušali popraviti, na koncu pa ga bomo reciklirali in namenili novi uporabi.

(Vir: (c) Evropski parlament 2015)
(Vir: (c) Evropski parlament 2015)

Continue reading “ABCDEu – Krožno gospodarstvo”

Zelena Ljubljana

Z včerajšnjo uradno podelitvijo v Bruslju je Ljubljana iz rok britanskega Bristola prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado Evropska komisija podeljuje od leta 2010 evropskim mestom, ki uspešno prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju urbanega okolja. Ljubljana se bo tako pridružila družbi šestih drugih evropskih mest ki so v trajanju svojih “mandatov” pripomogle k izboljšanju okoljskih standardov in prispevale k promociji in širjenju dobrih okoljskih praks.

(Vir: (c) Nik Rovan)
(Vir: (c) Nik Rovan)

Continue reading “Zelena Ljubljana”

Evropske volitve – 1 parlament, 28 volilnih pravil

Od zadnjih volitev v Evropski parlament je minilo dobro leto in pol, do naslednjih pa nas ločijo še tri leta in pol. Ne glede na to, pa se je Parlament že nekako začel pripravljati nanje. V poplavi dogodkov, ki so se zvrstili v zadnjem mesecu, je bilo spregledano, da so evropski poslanci prejšnji mesec sprejeli (nezakonodajno) resolucijo za spremembo Akta o volitvah v EP iz leta 1976, ki ureja minimalna skupna pravila glede volilne pravice in volitev v Evropski parlament. Kljub temu aktu, pa je glavnina pravil (kdo lahko voli, kje lahko voli, na kateri dan potekajo volitve, ipd.) določenih na nacionalni ravni. Zamislite si, da bi na volitvah v slovenski Državni zbor, nekdo iz Nove Gorice lahko glasoval pri 16. letih in v četrtek, nekdo iz Ljubljane pa bi na to moral počakati do 18. leta in glasovati šele na nedeljo. Nekako tako se namreč dogaja na evropski ravni.

elections-logo

Continue reading “Evropske volitve – 1 parlament, 28 volilnih pravil”

Gospod Juncker, EU vojska nikoli ne bo NATO

V ponedeljek je predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, presenetil z izjavo, da bi morala Evropska unija kot odgovor na vse večjo agresivnost Rusije združiti svoje vojaške zmogljivosti po vzoru NATA. Po mnenju Junckerja, znanega podpornika nadaljnjih integracij evropskih držav, namreč v očeh našega sosedstva v tem času ne moremo več ostati kredibilni, če svojih vrednot ne bomo znali braniti s pomočjo skupnih oboroženih sil. Reakcije držav članic so bile precej burne in hkrati zadržane. Vendar, ali bi nekoč lahko obstajala prihodnost, ko bi Evropsko unijo branili vojaki z modro-zlatimi zastavicami na uniformah? Morda bi v trenutnih razmerah, ko putinova Rusija vedno bolj kaže mišice, in ko se islamski režim Daesh vse bolj širi na Bližnjem vzhodu, bil pravi čas, da države EU naredijo korak naprej in združijo svoje vojake pod skupno streho?

Vendar, ali je model NATA resnično najprimernejši?

opening_ceremony_kicks_off_eufor_exercise_quick_response_2013_3_20130416_1250137109
Vir: euforbih.org

 

Continue reading “Gospod Juncker, EU vojska nikoli ne bo NATO”

Skupna kmetijska politika – “Gospa” politika EU

Zakaj skupna kmetijska politika ni tako dolgočasna, kot bi si mislili? Gre tudi o kravah v dvigalih. Vir: equitychannel.net
Skupna kmetijska politika so tudi krave. Tudi tiste v dvigalih.
Vir: equitychannel.net

Lahko bi rekli, da je skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije mama številnim politikam, ki so se razvile v preteklih desetletjih. Hkrati je to ena najstarejših skupnih politik, ki še danes dviguje veliko prahu in je povod za številne proteste pred poslopji Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Nenazadnje ji je v proračunu EU namrenjen debel zalogaj sredstev.

Danes preberite:

  • Kdaj in zakaj je nastala skupna kmetijska politika,
  • Ali je zanjo resnično namenjenega več kot pol proračuna EU,
  • Kako je kmetijska politika dobila nove vidike in kaj pomeni razvoj podeželja,
  • Zakaj se je v dvigalu Evropske komisije pojavila živa krava in zakaj je bil Evropski parlament pošprican z mlekom,
  • Kdo je bil Sicco Mansholt.

Continue reading “Skupna kmetijska politika – “Gospa” politika EU”

Erasmus: Gospod, ki je študentske izmenjave omogočil preko 3 milijonom mladim

 

Vir: Evropska komisija
Vir: Evropska komisija

Program Evropske unije poimenovan po nizozemskem humanistu Erazmu Rotterdamskem je eden najuspešnejših instrumentov Unije. Od svojega nastanka leta 1987 je omogočil študijske izmenjave in prakse preko 3 milijonom mladim, do leta 2020 pa načrtuje to številko povišati še za dodaten milijon.

Danes preberite:
* zakaj Erasmus ni le izmenjava, ampak celovita izkušnja,
* zakaj Erasmusovci lažje najdejo delo,
* kako potekajo razpisi in finansiranje,
* in kdo je sploh bil Erazem.

Continue reading “Erasmus: Gospod, ki je študentske izmenjave omogočil preko 3 milijonom mladim”

ABCDEu – Evropska centralna banka

V službi sem včeraj spet prejel naslednje vprašanje: “Ali lahko tudi jaz dobim posojilo po 0,5% obrestni meri kot jo dobijo banke? Oziroma, ali si lahko denar po tej obrestni meri sposodim kar neposredno od Evropske centralne banke?” S takimi vprašanji moram priznati se srečujem kar pogosto. Odgovor na vprašanje je seveda ne – ne morete si izposoditi denarja neposredno od ECB-ja. Kaj torej sploh počne ta banka če ne posoja denarja ljudem?
Imacon Color Scanner
Sedež ECB v Frankfurtu (Vir fotograije: ECB)

Continue reading “ABCDEu – Evropska centralna banka”

ABCDEu – Sprejemanje proračuna EU

Kot vsako jesen morata Svet in Parlament tudi letos sprejeti proračun za naslednje leto. Komisija je predlog proračuna za leto 2015 predstavila junija letos, Svet pa je svoje stališče sprejel 2. septembra. Svet tako predlaga približno pol milijarde evrov manj obveznosti kot jih je predvidela Komisija (145,08 milijard proti 145,60 milijard iz predloga Komisije) in za dobri dve milijardi manj dejanskih plačil (140 milijard namesto 142,14 milijard iz predloga Komisije). O tem kaj je proračun EU, od kod mu denar in kam ta nabran denar gre v enem izmed prihodnjih prispevkov. Danes se bomo namreč osredotočili na to kako se proračun sploh sprejme.

Postopek sprejemanja proračuna (Vir: Evropski parlament 2014)

Continue reading “ABCDEu – Sprejemanje proračuna EU”

Bruselj smo (tudi) mi – Evropski semester

Evropska komisija je pred kratkim  objavila seznam priporočil za posamezne države članice v okviru Evropskega semestra. Na nacionalnih televizijskih programih so se odvile prenekatere razprave o tem, kaj priporočila pomenijo, kdo jih piše in kdo je odgovoren za njihovo izvajanje. Prevelikokrat je bilo slišati, da nam nacionalni reformni program piše, ali celo vsiljuje, Bruselj. Pa je to res?

Je naša država resnično nemočna napram vsemogočni Evropi? Nam priporočila za bolj vzdržne javne finance, obvladovanje korupcije in prestrukturiranje gospodarstva res škodijo?

Evropski semester je namreč neke vrste medsebojno spremljanje napredka. Države odprejo svoje nacionalne proračune in reformne programe v vpogled svojim partnerjem v Evropski uniji. Slednji dobijo priložnost, da s pomočjo ekspertov Evropske komisije, svetujejo in priporočajo glede na lastne izkušnje in prepričanja. Nobeni državi pa se reform ne vsiljuje, saj ima vsaka možnost sodelovati v razpravah na najvišji ravni in se, s svojo pravico veta*, postaviti zase.

Pregled priporočil Evropskega semestra 2014 za Slovenijo (vir: Predstavništvo EK v Sloveniji)

Continue reading “Bruselj smo (tudi) mi – Evropski semester”