Zelena Ljubljana

Z včerajšnjo uradno podelitvijo v Bruslju je Ljubljana iz rok britanskega Bristola prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado Evropska komisija podeljuje od leta 2010 evropskim mestom, ki uspešno prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju urbanega okolja. Ljubljana se bo tako pridružila družbi šestih drugih evropskih mest ki so v trajanju svojih “mandatov” pripomogle k izboljšanju okoljskih standardov in prispevale k promociji in širjenju dobrih okoljskih praks.

(Vir: (c) Nik Rovan)
(Vir: (c) Nik Rovan)

ZAKAJ ZELENA PRESTOLNICA EVROPE?

Pobudo Zelene prestolnice Evrope je Evropska komisija začela leta 2008. Za naziv se lahko potegujejo mesta z vsaj 100.000 prebivalci, ki prihajajo iz držav EU, EFTA (Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica) ter države kandidatke za članstvo v EU in ki so s svojim delovanjem prispevale k doseganju visokih okoljskih standardov, ki si prizadevajo za dodatno izboljšanje teh standardov in ki predstavljajo zgled ostalim mestom s promoviranjem dobrih praks.

Prijavljena mesta so ocenjena na 12 različnih področjih – spopadanje in prilagajanje podnebnim spremembam, javni prevoz, trajnostna raba zelenih površin, biodiverziteta, kakovost zraka, zvočno onesnaževanje, ravnanje z odpadki, upravljaje voda, upravljanje odpadnih voda, ekološke inovacije, energetska učinkovitost in okoljsko upravljanje. Na podlagi teh kriterijev panel mednarodnih strokovnjakov pripravi seznam finalistov, ki morajo pripraviti strateške načrte, na podlagi katerih izborna komisija določi zmagovalca.

Stockholm, kot prva zelena prestolnica, je žirijo prepričala s holistično vizijo razvoja, ki kombinira rast in trajnostni urbani razvoj. Hamburg je naziva bil deležen zaradi zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, podobno kot Kobenhavn, ki si prizadeva da bo do leta 2025 postal ogljično nevtralno mesto. Španska Vittoria-Gasteiz je komisijo prepričala z vzpostavitvijo zelenega pasu okrog mestnega središča, s čimer je povečala zelene površine v mestu in hkrati uredila degradirana območja mesta. Trajnostni prevoz in trajnostna energetska politika pa sta bila glavna aduta francoskega Nantesa in britanskega Bristola, ki je pripravil investicijski plan energetske obnove do leta 2020, ki je vreden 300 milijonov evrov.

ZAKAJ LJUBLJANA?

Ljubljana je izborno komisijo prepričala z napredkom, ki ga je na področju trajnostnega okoljskega razvoja naredila v zadnjih 15 letih. Komisija (tukaj lahko najdete celotno poročilo strokovnega panela  in končno poročilo izborne komisije) je še posebej pozdravila  razvoj mestnega prometa in zaprtje mestnega središča za avtomobile in pri tem posebej izpostavila zaprtje dela Slovenske ceste v strogem centru.

Poleg napredka na področju trajnostne mobilnosti je komisija poudarila tudi povečanje zelenih površin in revitalizacijo nekdanjih industrijskih con ter napredek pri ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami. Ne nazadnje pa je komisija priznala tudi vlogo Ljubljane kot pozitivnega primera za deljenje lastnih izkušenj za spopadanje z naravnimi katastrofami.

KAJ LAHKO LJUBLJANA PRIČAKUJE OD NAZIVA

Čeprav sam naziv ne prinaša nikakršne denarne nagrade pa izkušnje preteklih nosilcev naziva kažejo številne pozitivne posledice. Med drugim prejšnji nosilci naziva poročajo o povečanem turističnem obisku, večji prisotnosti v mednarodnih medijih, večjo prepoznavnost in stopnjo povezanosti z drugimi mesti, lažje pridobivanje sredstev za okoljske projekte ter vzgon za nadaljevanje z uveljavljanjem trajnostnih načrtov. Ne nazadnje pa so vsa mesta, ki so pristala v finalu izbora, člani mreže evropskih zelenih prestolnic, ki predstavlja forum za deljenje znanj in izkušenj s področja trajnostnega okoljskega razvoja.

KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO OD LJUBLJANE?

Nosilka naziva se s sprejemom moralno zaveže, da bo nadaljevala s prizadevanji za doseganje trajnostnega okoljskega razvoja in uveljavljanjem že napovedanih in načrtovanih projektov.

Poleg izvajanja okoljskih politik, pa naziv zelene prestolnice od nosilke zahteva tudi promoviranje trajnostnega razvoja med prebivalci. “Zeleno leto” Ljubljane bo tako razdeljeno na tematske mesece, v okviru katerih se bodo zvrstili številni dogodki. Februar je tako namenjen lokalni samooskrbi, marca pa bo v ospredju odgovorno ravnanje z vodo. Celoten seznam dogodkov je na voljo na uradni spletni strani Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016, kjer boste poleg seznama dogodkov lahko našli informacije o ljubljanskih zelenih uspehih in številnih druge trajnostne nasvete.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s