Evropski pregled – Jean-Claude, Frančišek, David in Google

Pretekli teden so EU zaznamovala štiri imena. Jean-Claude Juncker je preživel nezaupnico in predstavil “300 milijard” evrov vreden načrt za oživitev evropskega gospodarstva. Papež Frančišek je 26 let po Janezu Pavlu drugemu obiskal in nagovoril evropske poslance v Strasbourgu. David Cameron je s svojim “izsiljevalskim govorom” o omejevanju prisiljevanja ponovno poskrbel, da se govori o njem in Veliki Britaniji. Google pa je postal tarča EU, ki bi ga najraje “razkosala” na dva dela.

Papež Frančišek nagovarja poslance v Strasbourgu (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament)
Papež Frančišek nagovarja poslance v Strasbourgu (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

Preberi več “Evropski pregled – Jean-Claude, Frančišek, David in Google”

Advertisements

(Ne)odprtost procesa odločanja na ravni EU

“Težava ni v nezaupanju institucijam EU, ampak v procesu odločanja, ki zaradi zaprtosti ni del javnega mnenja.” Zgornji “čivk” je reakcija (za katero se avtorju iskreno zahvaljujem) na moj pogovor o e-participaciji državljanov, ki je bil objavljen na spletni strani Inštituta za elektronsko participacijo (InEPA). Ker se nanj smiselno ne da odgovoriti v samo 140 znakih, sem se odločil, da bom nanj reagiral tukaj. Na kratko lahko rečem naslednje – nezaupanje v institucije EU (in posledična predstava o nemoči) izhaja iz njihovega nepoznavanja in nepoznavanja odločevalskega procesa. Ki sploh ni tako zaprt kot se na prvi pogled zdi.

Preberi več “(Ne)odprtost procesa odločanja na ravni EU”

(Un)openess of the decisional process on EU level

“The problem is not in the lack of confidence into the EU institutions, but in the decision process, which is not part of the public sphere because of its secrecy”. This tweet is a reaction (for which I am very thankful) to my interview on the e-participation of citizens, that was published on the website of the Institute for electronic participation (InEPA). As 140 characters are not enough to answer to it, I decided to write my answer here. Briefly I can say just the following – the lack of confidence into the EU institutions (and the consequent feeling of impotence) is a consequence of the lack of knowledge of their work and of the decision process. Which is in fact not even so closed as it seems.

Preberi več “(Un)openess of the decisional process on EU level”

Teden v EU – nezaupnica, investicijski načrt in papež

Calendar - MashableTa teden bodo poslanci evropskega parlamenta ponovno preživeli v Strasbourgu. Plenarno zasedanje bo verjetno zelo dinamično in zanimivo, saj bodo obravnavane nekatere zelo pereče teme. Razpravljali bodo namreč o morebitni nezaupnici Junckerjevi Evropksi komisiji, priznanju neodvisne države Palestine, obiskal pa jih bo tudi papež Frančišek. V četrtek bo v Bruslju potekal tudi Svet za transport, telekomunikacije in energijo (TTE).

Preberi več “Teden v EU – nezaupnica, investicijski načrt in papež”

Evropske novice – Romunija, Nizozemska, Francija in … UKIP

Novice. Foto: ŠM
Novice. Foto: ŠM

Pretekli teden smo v evropskih medijih brali predvsem o internih zadevah v državah članicah. Tudi dogajanja v posameznih prestolnicah članic EU so namreč pomembna za evropske politike na ravni Unije kot celote. Pomembno lahko namreč vplivajo na potek sprejemanja odločitev v Bruslju, vsebine zakonodaje in obnašanja ključnih akterjev. Preberite, kaj se je ta teden zgodilo v Romuniji, kaj so obljubili Nizozemci, kdo je jezen na koga v Franciji in zakaj je Nigel Farage spet dobre volje. Preberite tudi, ali bi lahko v prihodnosti imeli Evropsko mejno policijo.

Preberi več “Evropske novice – Romunija, Nizozemska, Francija in … UKIP”

Kam z Evropo? Na sprehod po Evropski pešpoti E6.

Kam z Evropo? Javna razprava se je začela s ključnim vprašanjem o identiteti Evrope in s tem Evropejcev. Kot je izpostavil Aleš Debeljak je identiteto potrebno dojeti kot proces identifikacije in ne nekaj nespremenljivega in enoznačnega. Evropa in Evropejci so se tradicionalno identificirali v odnosu do drugega, torej ‘Evropejec’ je nekdo, ki ni ‘srednjeveški musliman’, ni ‘komunist’ in ni ‘balkanc’ je orisal Debeljak. Podobno lahko največ o tem kaj je pravzaprav ‘evropska država’ rečemo to, da to ni Maroko. (Leta 1987 je namreč Evropska skupnost zavrnile maroško vlogo za članstvo z obrazložitvijo, da Maroko ni evropska država). Do kakšne mere bomo lahko premaknili referenčne okvirje o identiteti Evrope zasnovane na grški filozofiji, rimskem pravu in krščanskih vrednotah je vprašanje, ki si ga je potrebno postaviti z mislijo na prihodnost in ne z oziranjem v preteklost.

Javna razprava “Kam z Evropo?” se je začela s ključnim vprašanjem o identiteti Evrope in s tem Evropejcev. Kot je izpostavil Aleš Debeljak je identiteto potrebno dojeti kot proces identifikacije in ne nekaj nespremenljivega in enoznačnega. Evropa in Evropejci so se tradicionalno identificirali v odnosu do drugega, torej ‘Evropejec’ je nekdo, ki ni ‘srednjeveški musliman’, ni ‘komunist’ in ni ‘balkanc’ je orisal Debeljak. Podobno lahko največ o tem kaj je pravzaprav prava ‘evropska država’ rečemo to, da to ni Maroko. (Leta 1987 je namreč Evropska skupnost zavrnile maroško vlogo za članstvo z obrazložitvijo, da Maroko ni evropska država). Do kakšne mere bomo lahko premaknili referenčne okvirje o identiteti Evrope zasnovane na grški filozofiji, rimskem pravu in krščanskih vrednotah je vprašanje, ki si ga je potrebno postaviti z mislijo na prihodnost in ne z oziranjem v preteklost.

Preberi več “Kam z Evropo? Na sprehod po Evropski pešpoti E6.”

Evropska proračunska igra

Namesto, da bi Komisija vse štiri figure lahko spravila v hiško, se mora podviga lotiti znova. Evropski poslanci in države članice so ji namreč tik pred ciljem figure zbili in jo poslali na začetek. Nekako tako bi lahko z igro “Človek ne jezi si” ponazorili dogajanje okrog sprejemanja evropskega proračuna za naslednje leto in “rebalansom” proračuna za letos. Pred dvema mesecema smo na tem blogu pisali kako “formalno” poteka sprejem proračuna EU. Danes pa se bomo malo bolj osredotočili na razloge zakaj smo še vedno brez “denarnice” za prihodnje leto.

Predlog proračuna za leto 2015 (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropska komisija)
Predlog proračuna za leto 2015 (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropska komisija)

Preberi več “Evropska proračunska igra”

Teden v EU – Perspektive Evrope v Ljubljani ter parlamentarni odbori in Svet v Bruslju

Danes zvečer ob 18. uri bo v Ljubljani potekala javna razprava “Perspektive Evrope”. Udeleženci in govorci bodo skušali odgovoriti na vprašanje “Kam z Evropo”, ki se je znašla na, lahko rečemo, najbolj resni preizkušnji od nastanka Evropske skupnosti za premog in jeklo. Prav tako se bodo danes v Bruslju srečali ministri za zunanje zadeve EU, ki bodo razpravljali o Ukrajini, Bližnjem Vzhodu, Bosni in Hercegovini, Libiji in eboli. Jutri jih bodo zamenjali ministri za obrambo, ki bodo skupaj z generalnim sekretarjem NATO razpravljali o evropskih vojaških misijah in varnostni situaciji v sosedskih državah. Poleg Sveta za zunanje zadeve, se bo jutri in v sredo sešel tudi Svet za splošne zadeve, ki bo med drugim razpravljal o pripravah na naslednji vrh Evropskega sveta, ki bo potekal 18. in 19. decembra. Evropski poslanci pa se bodo med drugim pripravljali na plenarno zasedanje, ki bo prihodnji teden v Strasbourgu.

Kam želite da gre Evropa? (Vir: Evropska komisija v Sloveniji na Facebook-u)
Kam želite da gre Evropa? (Vir: Evropska komisija v Sloveniji na Facebook-u)

Preberi več “Teden v EU – Perspektive Evrope v Ljubljani ter parlamentarni odbori in Svet v Bruslju”

Evropske novice – od zvezd do Berlina, prek Luksemburga

Evropa je ta teden lahko s ponosom zrla v zvezde. Sonda Philae Evropske vesoljske agencija ESA je kot prva v zgodovini pristala na kometu. “Majhen skok za robota, velik skok za človeštvo”, je ob dogodku dejal Roberto Battiston, predsednik italijanske vesoljske agencije ob dogodku. Podatki zbrani s strani sonde, ki je zaključila s svojo prvo fazo dela in je trenutno v stanju “hibernacije” in čaka na dodatno sončno energijo za svoje delovanje, naj bi pomagali potrditi oz. zavreči določene teorije o nastanku vesolja in posledično našega planeta. Evropa pa ta teden ni praznovala samo vesoljskega uspeha temveč tudi 25. obletnico padca berlinskega zidu. Veliko pozornosti pa je še vedno bilo namenjene tudi razkritju tajnih davčnih poslov velikih multinacionalk, ki so svoje davčne obveznosti v državah EU manjšale preko Luksemburga.

Philae se spušča proti površju kometa (Vir: (c) ESA/Rosetta/Philae/ROLIS/DLR)
Philae se spušča proti površju kometa (Vir: (c) ESA/Rosetta/Philae/ROLIS/DLR)

Preberi več “Evropske novice – od zvezd do Berlina, prek Luksemburga”

Prost pretok oseb – temeljna pravica ali “luksuz”?

Prost pretok oseb (oz. delavcev) je star vsaj toliko kolikor je staro evropsko povezovanje in predstavlja eno izmed štirih svoboščin na katerih temelji EU. Nabor pravic in možnosti se je skozi leta, še posebej ob pomoči sodb in razlag Sodišča EU, širil in danes nam ta pravica omogoča, da se lahko preselimo v katerokoli državo EU, tam živimo in delamo. Ko se sprašujemo kaj nam je EU prinesla, lahko brez težav rečemo, da je prost pretok državljanov Unije eden izmed pomembnejših dosežkov. Tako pomemben, da se nam zdi nekaj povsem samoumevnega. Žal pa poteze nekaterih držav (še posebej Velike Britanije, ki bi rada omejila prost pretok državljanov EU) kažejo, da tudi če se nam nekaj zdi samoumevno, si je neprestano treba prizadevati, da takšno tudi ostane.

free-movement
(Vir: Evropska unija 2014)

Preberi več “Prost pretok oseb – temeljna pravica ali “luksuz”?”