Namesto, da bi Komisija vse štiri figure lahko spravila v hiško, se mora podviga lotiti znova. Evropski poslanci in države članice so ji namreč tik pred ciljem figure zbili in jo poslali na začetek. Nekako tako bi lahko z igro “Človek ne jezi si” ponazorili dogajanje okrog sprejemanja evropskega proračuna za naslednje leto in “rebalansom” proračuna za letos. Pred dvema mesecema smo na tem blogu pisali kako “formalno” poteka sprejem proračuna EU. Danes pa se bomo malo bolj osredotočili na razloge zakaj smo še vedno brez “denarnice” za prihodnje leto.
PRORAČUN ZA LETO 2015 – KDO DA KOLIKO?
Komisijski predlog proračuna za prihodnje leto je predvideval 145,599 milijard evrov zavez in 142,137 milijard evrov dejanskih izplačil. Svet je zahteval zmanjšanje obeh “postavk”, kar pa bi še vedno predstavljalo višje zneske glede na letošnji proračun.
Stališče Sveta je tako predvidevalo za 145,08 milijard evrov zavez in 140 milijard evrov dejanskih izplačil. Po mnenju Sveta naj bi to zagotovilo primerno spodbudo za rast in nova delovna mesta, hkrati pa upoštevalo proračunske sposobnosti držav članic. Hkrati je Svet tudi opozoril, da bi ti nižji zneski omogočili več manevrskega prostora v primeru nepredvidenih dogodkov, ki bi zahtevali povečanje sredstev. Ta manevrski prostor je potreben zaradi omejitev večletnega finančnega okvira, ki omejujejo koliko lahko EU porabi v posameznem letu in koliko v posameznem 7 letnem obdobju.
Nasprotno pa si je Parlament prizadeval za povečanje obeh zneskov – 146,38 milijard evrov zavez in 146,42 milijard evrov dejanskih izplačil. Po mnenju Parlamenta bi se lahko samo na ta način EU spopadla z vsemi prioritetnimi programi, hkrati pa poudarja, da je na evropski proračun treba gledati kot na “investicijski instrument, ki lahko pomaga malim podjetjem, nevladnim organizacijam in lokalnim skupnostim”. V svojem stališču si je Parlament prizadeval tudi za dodatne 4 milijarde evrov za poplačilo preteklih “zapadlih računov”.
“REBALANS” ZA LETO 2014
Še pred sprejetjem proračuna za prihodnje leto je Parlament zahteval sprejetje jasnih zavez za poplačilo preteklih zapadlih računov, ki naj bi se jih po podatkih Evropske komisije do letos nabralo za 26 milijard evrov. Ta primanjkljaj ni nič neobičajnega in v preteklosti se je vse skupaj vedno rešilo s sprejetjem novega proračuna za prihodnje leto, ki je pokril tudi to razliko. Tokrat pa se je tudi zaradi prehoda iz starega v novi večletni finančni okvir.
Komisija je tako predlagala za več dopolnil k proračunu za leto 2014, največji kamen spotike pa je bil predlog za 4,7 milijardno povečanje, ki bi ga Komisija krila iz naslova nepričakovanih kazni zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje o varstvu konkurence. Parlament se je s tem dodatkom strinjal, vendar so države članice temu nasprotovale, saj bi ta denar raje videle, da se steče ponovno v njihove proračune. Poleg tega so države članice do te odločitve prišle šele v ponedeljek dopoldne.
“PORAČUN” ZA PRETEKLA LETA
Na strani držav pa je proračun za leto 2015 bil tarča rednega letnega poračuna, do katerega pride vsako leto 1. decembra. Del sredstev, ki jih država članica vplača v evropski proračun je izračunan na podlagi BDP-ja posamezne države. Ker so ob pripravi proračuna na voljo samo napovedi, se ob objavi dejanskih številk pripravi t.i. poračun, ki se vsako leto “avtomatično” izvede 1. decembra za preteklo leto.
Kljub temu pa so nekatere države poračuni presenetili. Zaradi novih metod izračuna so nekatere države (med njimi Nizozemska in Velika Britanija) izkazale višji BDP. Ker pa je poračun zajel obdobje od leta 1995 naprej so bile končne številke za nekatere države precej visoke (2,1 milijarde evrov za Veliko Britanijo, približno 800 milijonov evrov za Nizozemsko).
Pred nadaljevanjem proračunskih pogovorov so države tako želele najti kompromis za rešitev tega problema. Komisija je tako prejšnji teden predlagala mehanizem brezobrestnega “obročnega poplačila”, ki se ga lahko uporabi v izjemnih primerih. Države bi tako lahko svoje obveznosti poravnale do 1. septembra prihodnjega leta.
KAKO NAPREJ?
Evropska komisija mora sedaj čim prej pripraviti nov osnutek proračun. Vendar pa časa zmanjkuje, saj mora biti proračun za prihodnje leto sprejet do konca leta. V nasprotnem primeru grozi EU delovanje po “dvanajstinah” – vsak mesec bi lahko porabili največ dvanajstino proračuna predvidenega za letošnje leto. Treba je povedati, da ni prvič, da proračun ni bil sprejet v prvem poskusu in da še vedno se je do konca leta našla rešitev.
EU360 