It’s become a tradition for me. In spite of all my other tasks and responsibilities and regardless of whether I am actively blogging at that moment or not, I would sit down (in the middle of the night) and write up a short blog to be published on 9 May, the EU Day. Usually, I write about how I see Europe evolving and what I would wish it to become for future generations. Today, let this be a call for immediate action, as we seem to be living in time that hangs between war and peace, freedom and autocracy, stability and chaos.
I thought I missed it! The 9th of May. For a week now, my social media timelines are full of Europe day related posts from the European institutions that I follow and friends that work there. Seems like the EU took this year’s celebration seriously, and rightfully so.
This year, we are celebrating Europe Day in Berlin. The city that breathes and lives re-unification. And future.
We’ve been reading about all different ways that Covid has impacted our lives in the past year. One aspect that is rarely discussed, however, is that we have started thinking backwards. Keeping people at home or close to home in a pandemic is a reasonable measure, but certain rhetoric about the situation could project us 30 years in the past. Back to when Erasmus exchanges have just begun. So, what can the EU do to keep up the Erasmus spirit in the new normal? Digital communication, digital communication, digital communication.
Just like every other year, since I was about 16 years old, the days leading to Europe Day make me think about the European integration, how we’re doing as Europeans, what I wish for the future, and how this fits with what I see happening around me. I re-read the Shuman declaration this year.
And more than ever, this quote seems appropriate for the occasion of 9 May 2020: “World peace cannot be safeguarded without the making of creative efforts proportionate to the dangers which threaten it.”
Vsako leto, najverjetneje tam od okoli mojega 16. rojstnega dne dalje, v dnevih, ki vodijo do Dneva Evrope, razmišljam. O evropski integraciji, o tem, kako nam gre kot Evropejcem, kaj si želim v prihodnosti in kako se ta prihodnost sklada s stvarmi, ki jih opažam v vsakdanjem življenju. Letos sem ponovno prebrala Schumanovo deklaracijo.
V njej sem našla citat, ki se zdi še kako primeren za letošnji koronakrizni kontekst: “Svetovnega miru ni mogoče varovati brez ustvarjalnih prizadevanj, ki bi bila sorazmerna z nevarnostmi, ki mu grozijo.”
Prejšnji vikend smo bili na čudoviti poroki. Poleg razkošne nevestine obleke in odlične žurke, pa sem se v soboto zamislila predvsem nad tem, v kakšnem svetu bo odraščala najina hčerka. Pa ne zaradi pomena poroke kot dogodka, ampak bolj zaradi njene lokacije. Poroka je namreč potekala v regiji, ki živi na meji. Zbor pri ženinu je bil v Gorizi, ali »Stari Gorici« (Italija), nevesto pa smo šli iskati v Gorico, oziroma »Novo Gorico« (Slovenija). Ko sva se z Mio peljali od ženinovega stanovanja do neveste, sva se peljali skozi nekdanji uradni mejni prehod. Avtomatsko upočasnim, se obrnem k njej in ji v smehu rečem »Mia, imaš potni list?«. In potem me v sekundi prešine. Mia nima spomina na vrste pred mejnimi prehodi z Italijo, ko bi želela samo skočiti v Montedoro. Ne ve, kako te tišči na stranišče, pa moraš počakati, da ti pregledajo dokumente in (bog ne daj) hočejo odpreti še prtljažnik, ko se vračaš iz IKEA nakupovanja v avstrijskem Grazu. Mia carinikov na slovenskih mejah s Hrvaško sploh ne pozna… In upam, da vsega tega tudi nikoli ne bo poznala.
Današnji prispevek je namenjen vsem mamicam in tatijem, ki razmišljamo o prihodnosti naših otrok. In hkrati kot poziv, da se aktiviramo in prispevamo k oblikovanju Evropskega mozaika tudi s tem, da gremo čez dober mesec svoj glas oddati v evropsko volilno skrinjico.
Marianna Obrist, raziskovalka, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC), pravi, da je le še vprašanje časa, ko bomo gledali filme na 9D televiziji. Takšna izkušnja bo dražila vsa čutila – vid, sluh, dotik in vonj ter nam omogočala zaznavanje petih okusov (sladko, kislo, grenko, slano in umami). Ali smo pripravljeni na to novo obdobje?
Vir: Science Squared
Tukaj lahko preberete interaktivni članek projekta Science Squared o delu raziskovalke Marianne Obrist.
Če ste Euro-geek ali pa samo še ne veste, katero ime obkrožiti na nedeljskih predsedniških volitvah, vam bo morda ta prispevek v pomoč. Kandidatke in kandidate smo namreč povprašali o njihovi viziji za Evropo in vlogi Slovenije v evropskih integracijah ter nekaterih aktualnih temah, kot so kontrole na notranjih mejah, migracije in pristojnosti EU. Odgovore smo prejeli od petih – Suzane Lare Krause, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Romane Tomc in Boruta Pahorja.
Vizije predsedniških kandidatov za prihodnost Evrope zajemajo celoten spekter pristopov – od evroentuziasta Pahorja, preko podpornikov statusa quo z nekaterimi spremembami, pa do evroskeptika Šiška. Razen slednjega, so vsi kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, jasno izrazili potrebo po viziji in odločnosti Slovenije, da postane in ostane »enakovredna in kredibilna država članica« ali v »najbolj povezanem jedru« Evropske unije, v družbi velikih in naprednih držav, torej čim bližje francosko-nemški lokomotivi, ki vodi evropski vlak. Hkrati so poudarili pomen aktivne in enotne diplomacije ter odločnega in konsistentnega predstavljanja interesov naše države.
Ali že veste, kateri od predsedniških kandidatov je najbolj in kateri najmanj evropski?
Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.
Dr. Jernej Ule s svojo raziskovalno skupino v Veliki Britaniji preučuje molekule RNA v možganskih celicah in njihove spremembe skozi čas. Vir: rtvslo.si
»Kdor ne zna iskati kompromisov, ni primeren za demokracijo in ni sposoben za Evropo«. To je bila le ena od izjav predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki je včeraj dopoldne v svojem letnemnagovoru o Stanju v Uniji, poslancem Evropskega parlamenta predstavil svojo vizijo Evrope.
Letos je bilo namreč vse drugače. Juncker se je odločil, da bo poleg vsakoletne tradicije pregleda dosežkov Komisije in njenih načrtov za prihodnost, večji del govora namenil lastni viziji za Evropsko unijo prihodnosti. Kot pravi Evropejec je Juncker, v duhu ustanoviteljev evropskih integracij, v svoji viziji zastavil ambiciozne, a praktično realne cilje tesnejšega povezovanja držav Evropske unije in njenih državljanov. Govoril je o skupnih vrednotah (svobodi, enakopravnosti in vladavini prava), ki jih je pretvoril v jezik konkretnih primerov. Njegov nastop je zaznamoval močan proevropski prizvok projekta, ki ne bo nikoli dokončan, saj ga iz dneva v dan nadgrajujemo, izboljšujemo in spreminjamo. En sam predsednik za Evropsko unijo, Minister za gospodarstvo in finance, vseevropske liste na volitvah v Evropski parlament, skupna evropska vojska in mehanizem za izmenjavo podatkov med obveščevalnimi službami so le nekateri ključni elementi Junckerjeve vizije za Evropo v letu 2025.
Predsednik Evropske komisije je pozval k tesnejšemu sodelovanju za dobrobit Evropejk in Evropejcev. Vir: Euobserver
EU360 