Marianna Obrist, raziskovalka, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC), pravi, da je le še vprašanje časa, ko bomo gledali filme na 9D televiziji. Takšna izkušnja bo dražila vsa čutila – vid, sluh, dotik in vonj ter nam omogočala zaznavanje petih okusov (sladko, kislo, grenko, slano in umami). Ali smo pripravljeni na to novo obdobje?
Vir: Science Squared
Tukaj lahko preberete interaktivni članek projekta Science Squared o delu raziskovalke Marianne Obrist.
Če ste Euro-geek ali pa samo še ne veste, katero ime obkrožiti na nedeljskih predsedniških volitvah, vam bo morda ta prispevek v pomoč. Kandidatke in kandidate smo namreč povprašali o njihovi viziji za Evropo in vlogi Slovenije v evropskih integracijah ter nekaterih aktualnih temah, kot so kontrole na notranjih mejah, migracije in pristojnosti EU. Odgovore smo prejeli od petih – Suzane Lare Krause, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Romane Tomc in Boruta Pahorja.
Vizije predsedniških kandidatov za prihodnost Evrope zajemajo celoten spekter pristopov – od evroentuziasta Pahorja, preko podpornikov statusa quo z nekaterimi spremembami, pa do evroskeptika Šiška. Razen slednjega, so vsi kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, jasno izrazili potrebo po viziji in odločnosti Slovenije, da postane in ostane »enakovredna in kredibilna država članica« ali v »najbolj povezanem jedru« Evropske unije, v družbi velikih in naprednih držav, torej čim bližje francosko-nemški lokomotivi, ki vodi evropski vlak. Hkrati so poudarili pomen aktivne in enotne diplomacije ter odločnega in konsistentnega predstavljanja interesov naše države.
Ali že veste, kateri od predsedniških kandidatov je najbolj in kateri najmanj evropski?
Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.
Dr. Jernej Ule s svojo raziskovalno skupino v Veliki Britaniji preučuje molekule RNA v možganskih celicah in njihove spremembe skozi čas. Vir: rtvslo.si
»Kdor ne zna iskati kompromisov, ni primeren za demokracijo in ni sposoben za Evropo«. To je bila le ena od izjav predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki je včeraj dopoldne v svojem letnemnagovoru o Stanju v Uniji, poslancem Evropskega parlamenta predstavil svojo vizijo Evrope.
Letos je bilo namreč vse drugače. Juncker se je odločil, da bo poleg vsakoletne tradicije pregleda dosežkov Komisije in njenih načrtov za prihodnost, večji del govora namenil lastni viziji za Evropsko unijo prihodnosti. Kot pravi Evropejec je Juncker, v duhu ustanoviteljev evropskih integracij, v svoji viziji zastavil ambiciozne, a praktično realne cilje tesnejšega povezovanja držav Evropske unije in njenih državljanov. Govoril je o skupnih vrednotah (svobodi, enakopravnosti in vladavini prava), ki jih je pretvoril v jezik konkretnih primerov. Njegov nastop je zaznamoval močan proevropski prizvok projekta, ki ne bo nikoli dokončan, saj ga iz dneva v dan nadgrajujemo, izboljšujemo in spreminjamo. En sam predsednik za Evropsko unijo, Minister za gospodarstvo in finance, vseevropske liste na volitvah v Evropski parlament, skupna evropska vojska in mehanizem za izmenjavo podatkov med obveščevalnimi službami so le nekateri ključni elementi Junckerjeve vizije za Evropo v letu 2025.
Predsednik Evropske komisije je pozval k tesnejšemu sodelovanju za dobrobit Evropejk in Evropejcev. Vir: Euobserver
Bela knjiga o prihodnosti Unije je odprla vrata novim formatom, ki jih evropske institucije in nacionalni politiki raziskujejo, da bi razpravo o bodočnosti skupnih evropskih integracij približali državljanom Evropske unije v vseh državah članicah. Komisarji, kot je Violeta Bulc opravljajo razprave z državljani, pred nekaj dnevi je podoben dialog z državljani napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, nestrpno pa pričakujemo letni nagovor predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil svojo vizijo za Evropo.
V Sloveniji se je v preteklem tednu mudil prvi podpredsednik Evropske Komisije, Frans Timmermans, ki je z državljani razpravljal na nacionalni televiziji, pogovor je bil v živo predvajan tudi po radiu ter na družbenih omrežjih predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Le dan za tem je o Evropski uniji tekla razprava tudi v okviru Blejskega strateškega foruma. Ko spremljamo razprave o Evropski uniji v Sloveniji, pa nemalokrat opazimo kratkoročno usmerjenost tako državljanov, kot tudi tistih, ki našo državo predstavljajo v Bruslju in v njenem imenu sprejemajo odločitve. O dolgoročnih scenarijih se opredeljujejo v Bruslju, v Sloveniji pa razmišljamo o čim več kohezijskih sredstvih in sosedskih odnosih za naslednjih nekaj let.To se je pretekli teden izkazalo tako v studiu 3 RTV Slovenije, kot tudi v veliki dvorani na Bledu.
Prvič v zgodovini je razprava z državljani o prihodnosti EU potekala na nacionalni televiziji v večernih urah. Vir: Evropska komisija
Pred točno 10 leti sem v Bordeauxu za svoje Erasmus prijatelje kupila torto. Imeli smo črno-belo natisnjeno zastavico EU, ki jo je nekdo že v kampusu zrezal in prilepil tako, da so bile zvezdice na obeh straneh. V tipičnem francoskem barčku smo naprosili plastične krožnike in zobotrebec, da je zastavica lahko ponosno krasila torto. In tako smo nazdravili na Evropo. Takrat nisem imela pojma, kako pomembna bo postala Evropska unija v mojem življenju in življenju nekaterih mojih odštekanih Erasmus in ostalih prijateljev. Ampak glede Evrope je stvar takšna, da se ti enostavno zgodi. Evrope ne poznaš, dokler je ne srečaš. In enkrat, ko jo spoznaš, ti obrne življenje na glavo.
Kaj Ljubljanska pobuda resnično je? Kaj je zapisano na slabih 70 straneh besedila, ki bi naj tako zelo pompozno naznanilo novo obdobje v razvoju evropskih integracij in spodbudilo Slovence in Evropejce, da postane(m)jo bolj evropski?
Ljubljanska pobuda bo morda Slovencem dala občutek pripadnosti evropski družini in soodgovornosti za evropski projekt. Del politične kampanje Predsednika Republike pa je (žal) svetlobna leta oddaljen od potencialne nove Ustave za Evropsko unijo.
Opravljena je bila predstavitev, spisana so bila sporočila za javnost, podane izjave in nastalo je pričakovano število prispevkov v slovenskih medijih. Ljubljanska pobuda kot del politične kampanje; kot dokument, ki bo postal nova Ustava za EU; kot nekaj, kar je nastalo na sprehodu državotvornih Slovencev; iniciative, ki jo je podprl Predsednik Republike.
V dežju notranjepolitičnih analiz, smo pripravili evropski vpogled v vsebino besedila Ljubljanske pobude (The New Draft Treaty for the Constitution of the European Union).
Težko sem našel navdih za pisanje tega. Zadnja dva dneva sem namreč v vrtincu različnih nasprotujočih si občutkov. Jeza, strah, nemoč, hvaležnost, skrb, sovražnost, nestrpnost. Vsi so prisotni. Jeza, da je do tega dogodka prišlo in da ga oblasti niso preprečile. Strah, da se bodo podobne stvari ponovile. Nemoč, ker vem da sam ne morem ničesar storiti, da se take stvari ne bi dogajale. Hvaležnost, da me trenutno ni v Bruslju in da sem na varnem in hvaležnost do tistih, ki so se spomnili name in me poklicali ali poslali sporočilo, da bi ugotovili, če je z menoj vse v redu. Sovražnost, do tistih, ki so to storili. In ne nazadnje me daje tudi nestrpnost. Nestrpnost do tistih, ki to dovoljujejo.
Prejšnji vikend je mojo pozornost pritegnil članek na spletnem portalu časnika Finance, ki povzema rezultate raziskave, ki jo je v povezavi z nedavnimi dogodki povezanimi z odnosom Velike Britanije do EU pripravila britanska agencija Lord Ashcroft Pools. Poleg ugotavljanja kaj si Evropejci mislijo o obstanku Velike Britanije v EU (60% si jih želi da država ostane v povezavi, samo 10% pa bi si jih želelo, da država odide) pa raziskava tudi ugotavlja kaj je državljanom vsake posamezne države najbolj všeč in kaj nas v EU najbolj moti. Rezultati za Slovenijo niso presenetljivi, kažejo pa naše nepoznavanje delovanja EU in na problem, ki ga imajo tudi drugi Evropejci – od Evropske unije bi radi samo koristi, nihče pa ne obveznosti, ki jih ta prinaša.
Zadnji vrh voditeljev EU je pokazal kaj je največji problem evropskih držav. Določanje prednosti. Namesto, da bi se ukvarjale s pomembnimi zadevami, so tokrat večino zasedanja in celoten “podaljšek” namenili drugorazredni temi. Prav ste prebrali. Vprašanje ali bo Velika Britanija ostala v EU ali ne, je trenutno drugorazrednega pomena. Obstoj ali propad Evropske unije namreč ni odvisen od t. i. Brexita, tj. odhoda Velike Britanije iz Unije, temveč od tega, kako bodo države skupaj sposobne rešiti begunsko dramo in njene vzroke v Siriji in drugod na Bližnjem Vzhodu ter Afriki, ki so že dodobra načele povezanost in kredibilnost evropskega projekta.
