We’ve been reading about all different ways that Covid has impacted our lives in the past year. One aspect that is rarely discussed, however, is that we have started thinking backwards. Keeping people at home or close to home in a pandemic is a reasonable measure, but certain rhetoric about the situation could project us 30 years in the past. Back to when Erasmus exchanges have just begun. So, what can the EU do to keep up the Erasmus spirit in the new normal? Digital communication, digital communication, digital communication.
Just like every other year, since I was about 16 years old, the days leading to Europe Day make me think about the European integration, how we’re doing as Europeans, what I wish for the future, and how this fits with what I see happening around me. I re-read the Shuman declaration this year.
And more than ever, this quote seems appropriate for the occasion of 9 May 2020: “World peace cannot be safeguarded without the making of creative efforts proportionate to the dangers which threaten it.”
Vsako leto, najverjetneje tam od okoli mojega 16. rojstnega dne dalje, v dnevih, ki vodijo do Dneva Evrope, razmišljam. O evropski integraciji, o tem, kako nam gre kot Evropejcem, kaj si želim v prihodnosti in kako se ta prihodnost sklada s stvarmi, ki jih opažam v vsakdanjem življenju. Letos sem ponovno prebrala Schumanovo deklaracijo.
V njej sem našla citat, ki se zdi še kako primeren za letošnji koronakrizni kontekst: “Svetovnega miru ni mogoče varovati brez ustvarjalnih prizadevanj, ki bi bila sorazmerna z nevarnostmi, ki mu grozijo.”
Prejšnji vikend smo bili na čudoviti poroki. Poleg razkošne nevestine obleke in odlične žurke, pa sem se v soboto zamislila predvsem nad tem, v kakšnem svetu bo odraščala najina hčerka. Pa ne zaradi pomena poroke kot dogodka, ampak bolj zaradi njene lokacije. Poroka je namreč potekala v regiji, ki živi na meji. Zbor pri ženinu je bil v Gorizi, ali »Stari Gorici« (Italija), nevesto pa smo šli iskati v Gorico, oziroma »Novo Gorico« (Slovenija). Ko sva se z Mio peljali od ženinovega stanovanja do neveste, sva se peljali skozi nekdanji uradni mejni prehod. Avtomatsko upočasnim, se obrnem k njej in ji v smehu rečem »Mia, imaš potni list?«. In potem me v sekundi prešine. Mia nima spomina na vrste pred mejnimi prehodi z Italijo, ko bi želela samo skočiti v Montedoro. Ne ve, kako te tišči na stranišče, pa moraš počakati, da ti pregledajo dokumente in (bog ne daj) hočejo odpreti še prtljažnik, ko se vračaš iz IKEA nakupovanja v avstrijskem Grazu. Mia carinikov na slovenskih mejah s Hrvaško sploh ne pozna… In upam, da vsega tega tudi nikoli ne bo poznala.
Današnji prispevek je namenjen vsem mamicam in tatijem, ki razmišljamo o prihodnosti naših otrok. In hkrati kot poziv, da se aktiviramo in prispevamo k oblikovanju Evropskega mozaika tudi s tem, da gremo čez dober mesec svoj glas oddati v evropsko volilno skrinjico.
Marianna Obrist, raziskovalka, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC), pravi, da je le še vprašanje časa, ko bomo gledali filme na 9D televiziji. Takšna izkušnja bo dražila vsa čutila – vid, sluh, dotik in vonj ter nam omogočala zaznavanje petih okusov (sladko, kislo, grenko, slano in umami). Ali smo pripravljeni na to novo obdobje?
Vir: Science Squared
Tukaj lahko preberete interaktivni članek projekta Science Squared o delu raziskovalke Marianne Obrist.
Če ste Euro-geek ali pa samo še ne veste, katero ime obkrožiti na nedeljskih predsedniških volitvah, vam bo morda ta prispevek v pomoč. Kandidatke in kandidate smo namreč povprašali o njihovi viziji za Evropo in vlogi Slovenije v evropskih integracijah ter nekaterih aktualnih temah, kot so kontrole na notranjih mejah, migracije in pristojnosti EU. Odgovore smo prejeli od petih – Suzane Lare Krause, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Romane Tomc in Boruta Pahorja.
Vizije predsedniških kandidatov za prihodnost Evrope zajemajo celoten spekter pristopov – od evroentuziasta Pahorja, preko podpornikov statusa quo z nekaterimi spremembami, pa do evroskeptika Šiška. Razen slednjega, so vsi kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, jasno izrazili potrebo po viziji in odločnosti Slovenije, da postane in ostane »enakovredna in kredibilna država članica« ali v »najbolj povezanem jedru« Evropske unije, v družbi velikih in naprednih držav, torej čim bližje francosko-nemški lokomotivi, ki vodi evropski vlak. Hkrati so poudarili pomen aktivne in enotne diplomacije ter odločnega in konsistentnega predstavljanja interesov naše države.
Ali že veste, kateri od predsedniških kandidatov je najbolj in kateri najmanj evropski?
Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.
Dr. Jernej Ule s svojo raziskovalno skupino v Veliki Britaniji preučuje molekule RNA v možganskih celicah in njihove spremembe skozi čas. Vir: rtvslo.si
»Kdor ne zna iskati kompromisov, ni primeren za demokracijo in ni sposoben za Evropo«. To je bila le ena od izjav predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki je včeraj dopoldne v svojem letnemnagovoru o Stanju v Uniji, poslancem Evropskega parlamenta predstavil svojo vizijo Evrope.
Letos je bilo namreč vse drugače. Juncker se je odločil, da bo poleg vsakoletne tradicije pregleda dosežkov Komisije in njenih načrtov za prihodnost, večji del govora namenil lastni viziji za Evropsko unijo prihodnosti. Kot pravi Evropejec je Juncker, v duhu ustanoviteljev evropskih integracij, v svoji viziji zastavil ambiciozne, a praktično realne cilje tesnejšega povezovanja držav Evropske unije in njenih državljanov. Govoril je o skupnih vrednotah (svobodi, enakopravnosti in vladavini prava), ki jih je pretvoril v jezik konkretnih primerov. Njegov nastop je zaznamoval močan proevropski prizvok projekta, ki ne bo nikoli dokončan, saj ga iz dneva v dan nadgrajujemo, izboljšujemo in spreminjamo. En sam predsednik za Evropsko unijo, Minister za gospodarstvo in finance, vseevropske liste na volitvah v Evropski parlament, skupna evropska vojska in mehanizem za izmenjavo podatkov med obveščevalnimi službami so le nekateri ključni elementi Junckerjeve vizije za Evropo v letu 2025.
Predsednik Evropske komisije je pozval k tesnejšemu sodelovanju za dobrobit Evropejk in Evropejcev. Vir: Euobserver
Bela knjiga o prihodnosti Unije je odprla vrata novim formatom, ki jih evropske institucije in nacionalni politiki raziskujejo, da bi razpravo o bodočnosti skupnih evropskih integracij približali državljanom Evropske unije v vseh državah članicah. Komisarji, kot je Violeta Bulc opravljajo razprave z državljani, pred nekaj dnevi je podoben dialog z državljani napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, nestrpno pa pričakujemo letni nagovor predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil svojo vizijo za Evropo.
V Sloveniji se je v preteklem tednu mudil prvi podpredsednik Evropske Komisije, Frans Timmermans, ki je z državljani razpravljal na nacionalni televiziji, pogovor je bil v živo predvajan tudi po radiu ter na družbenih omrežjih predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Le dan za tem je o Evropski uniji tekla razprava tudi v okviru Blejskega strateškega foruma. Ko spremljamo razprave o Evropski uniji v Sloveniji, pa nemalokrat opazimo kratkoročno usmerjenost tako državljanov, kot tudi tistih, ki našo državo predstavljajo v Bruslju in v njenem imenu sprejemajo odločitve. O dolgoročnih scenarijih se opredeljujejo v Bruslju, v Sloveniji pa razmišljamo o čim več kohezijskih sredstvih in sosedskih odnosih za naslednjih nekaj let.To se je pretekli teden izkazalo tako v studiu 3 RTV Slovenije, kot tudi v veliki dvorani na Bledu.
Prvič v zgodovini je razprava z državljani o prihodnosti EU potekala na nacionalni televiziji v večernih urah. Vir: Evropska komisija
Pred točno 10 leti sem v Bordeauxu za svoje Erasmus prijatelje kupila torto. Imeli smo črno-belo natisnjeno zastavico EU, ki jo je nekdo že v kampusu zrezal in prilepil tako, da so bile zvezdice na obeh straneh. V tipičnem francoskem barčku smo naprosili plastične krožnike in zobotrebec, da je zastavica lahko ponosno krasila torto. In tako smo nazdravili na Evropo. Takrat nisem imela pojma, kako pomembna bo postala Evropska unija v mojem življenju in življenju nekaterih mojih odštekanih Erasmus in ostalih prijateljev. Ampak glede Evrope je stvar takšna, da se ti enostavno zgodi. Evrope ne poznaš, dokler je ne srečaš. In enkrat, ko jo spoznaš, ti obrne življenje na glavo.