Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.
Raziskovanje življenja na vseh ravneh
Raziskovalna skupina Dr. Uleta raziskuje spreminjanje in povezovanje struktur v naših možganih, ki so manjše od celic. Ko o svojih raziskavah pripoveduje otrokom, Dr. Ule razlaga o boleznih, kako se celice proti njim borijo, kako v tem boju sodelujejo. Rad jim pokaže celico pod mikroskopom, da vidijo, kako se deli, kako se premika. Nato nekatere strukture obarva in razloži, da življenje poteka na vseh ravneh, tudi znotraj celic. Ena od takšnih struktur je ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) in ta je centralna v raziskavah, ki jih izvaja njegova raziskovalna skupina.
UleLab izvaja mapping molekul RNA v možganih in preučevanje njihovih povezav, načina, kako med seboj sodelujejo, in kako si pomagajo, ko pride do bolezni. Mutacije proteinov, ki kodirajo RNA lahko namreč privedejo do bolezni motoričnih (gibalnih) živčnih celic. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, povezana s staranjem, ki daje raziskovalni skupini dr. Uleta vpogled v obnašanje struktur v celicah in njihovih sprememb tekom časa. Hkrati raziskave, ki jih izvaja, postavljajo nekakšen okvir razmišljanja za širše področje nevroznanosti in staranja.
Znanstveniki ne podpirajo Brexita
Izjemno mednarodna in multidisciplinarna raziskovalna skupina laboratorija UleLab je sestavljena večinoma iz Evropejcev, pa tudi znanstvenikov iz Južne Afrike, Izraela in Hong Konga. »Trenutno smo večinoma Evropejci, nobenega Britanca« pove dr. Ule. Znanstveniki v Veliki Britaniji, tako domačini, kot tisti, ki prihajajo iz ostalih držav Evropske unije, aktivno razpravljajo in se angažirajo v podporo skupnih evropskih raziskav in proti Brexitu. Njihov cilj v razslojeni britanski družbi, ki je privedla do odločitve Otoka, da izstopi iz Evropske unije, je, da pokažejo vrednost Evrope pri raziskovanju in raziskavah ter zagotovijo pogoje za uspešno sodelovanje na področju raziskav in inovacij tudi v prihodnosti.
Prihodnost je v povezovanju
Ker prihaja iz humanistične družine, sam pa je po osnovi biokemik, se Dr. Ule še posebej zaveda pomena povezovanja med strokami in strokovnjaki. O prihodnosti njegovih raziskav pove, da je priložnosti ogromno. Med tem, ko biologi razmišljajo linearno, bi se lahko veliko naučili od psihologov, sociologov in filozofov. Zato dr. Ule pričakuje, da se bo trenutno naravoslovno uokvirjena nevroznanost povezovala s humanistiko in prišla do nekaterih zaključkov, ki so jih te vede že pred časom predstavile.
»Pričakujem, da se bo kmalu pokazalo, da ne moremo vsega rešiti s tabletami in na starost bomo začeli gledati drugače. Ne bomo je videli kot upokojitev in brezciljno vrtičkanje, ampak kot priložnost, da z aktivnim obnašanjem in načinom življenja živimo dlje in bolj zdravo.« – dr. Jernej Ule
Prav tako, kot bo pomembno sodelovanje med znanstvenimi disciplinami, pa je slednje ključnega pomena tudi za mlade znanstvenike, pove dr. Ule. Lastna kariera je seveda pomembna, vendar je za uspeh raziskav ključna ekipa. Sam se je v vsaki od raziskovalnih skupin, s katerimi je sodeloval, naučil nekaj novega, kar mu je omogočilo, da se je usmeril v lastno področje z lastnim laboratorijem in lastno ekipo. Sodelovanje med znanstveniki ustvarja mrežo skupnih znanj, ki skupaj omogočijo uspeh raziskav. Povezave in sodelovanje sta ključni besedi, ki bi jih mladi znanstveniki morali imeti ves čas v mislih.
* Dr. Jernej Ule je 30. 8. 2017 s podporo Evro-Sredozemske univerze (EMUNI) izvedel predavanje na Inštitutu Jožef Štefan, kjer je z raziskovalci delil vsebino svojih raziskav ter razpravljal o prihodnosti področja. Predavanje je bilo organizirano v okviru projekta ERC=Science2.
EU360 