Evropa – EU360

Po novem se plenice (spet) perejo

Preden se dojenček rodi, si bodoči starši težko predstavljajo, koliko odpadkov proizvede to majhno bitjece. Odpadkov v vseh pomenih besede, ampak mene so še posebej šokirale vrečke polulanih in pokakanih pleničk, ki sva jih z možem vsak dan nosila v kontejner pred blokom. Kdo bi si mislil, da lahko tako majhen dojenček rabi povprečno 6 plenic na dan! Zato sva se po dobrih treh mesecih odločila, da narediva majhen korak za gospodinjstvo, a velik korak za naš planet. Nabavila sva pralne pleničke. Moja babi sicer še vedno misli, da se mi je popolnoma odpeljalo, ker »pamperske lahko enostavno vržeš stran, te moraš pa prati«, moj milenijski pogled na svet pa ob tem vidi le kopičenje plastičnih plenic, ki predstavljajo do 20 % naših komunalnih odpadkov in se razgrajujejo 500 let. Pranje in obešanje se ne slišita več tako grozno.

Preberi več “Po novem se plenice (spet) perejo”

Vidiš, tukaj je včasih bila meja…

Prejšnji vikend smo bili na čudoviti poroki. Poleg razkošne nevestine obleke in odlične žurke, pa sem se v soboto zamislila predvsem nad tem, v kakšnem svetu bo odraščala najina hčerka. Pa ne zaradi pomena poroke kot dogodka, ampak bolj zaradi njene lokacije. Poroka je namreč potekala v regiji, ki živi na meji. Zbor pri ženinu je bil v Gorizi, ali »Stari Gorici« (Italija), nevesto pa smo šli iskati v Gorico, oziroma »Novo Gorico« (Slovenija). Ko sva se z Mio peljali od ženinovega stanovanja do neveste, sva se peljali skozi nekdanji uradni mejni prehod. Avtomatsko upočasnim, se obrnem k njej in ji v smehu rečem »Mia, imaš potni list?«. In potem me v sekundi prešine. Mia nima spomina na vrste pred mejnimi prehodi z Italijo, ko bi želela samo skočiti v Montedoro. Ne ve, kako te tišči na stranišče, pa moraš počakati, da ti pregledajo dokumente in (bog ne daj) hočejo odpreti še prtljažnik, ko se vračaš iz IKEA nakupovanja v avstrijskem Grazu. Mia carinikov na slovenskih mejah s Hrvaško sploh ne pozna… In upam, da vsega tega tudi nikoli ne bo poznala.

Današnji prispevek je namenjen vsem mamicam in tatijem, ki razmišljamo o prihodnosti naših otrok. In hkrati kot poziv, da se aktiviramo in prispevamo k oblikovanju Evropskega mozaika tudi s tem, da gremo čez dober mesec svoj glas oddati v evropsko volilno skrinjico.

ptr

Preberi več “Vidiš, tukaj je včasih bila meja…”

Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?

O ekoloških oznakah sem že pisala, pa mi tema zdrave in kakovostne prehrane ne da miru. Ko stojim pred policami v našem supermarketu, se vedno sprašujem, kako naj se odločim med različnimi razdelki paradižnikov, kumaric, jabolk in banan, ki na prvi pogled izgledajo zelo podobno, so pa drugače označeni in nosijo različne cene. Zakaj lahko nekatera jabolka stanejo samo 49 centov na kilogram, med tem, ko tista zraven njih dosežejo ceno celo evra in pol? Kaj pomenijo kategorije sadja in zelenjave in ali je sadje »pravilnih oblik« boljše in bolj zdravo?

071917_LS_growth-curve_weaning_main_FREE

Preberi več “Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?”

Izbira avto sedeža za otroka je prava znanost!

Naša Mia je prejšnji mesec dopolnila eno leto in tako hitro raste, da ji je trenutni jajček oziroma lupinica postala že zelo tesna. Poleg tega pa je seveda še tako zelo firbčna, da naslonjalo sedeža že dolgo ni več dovolj zanimivo. Le kdo pri enem letu pa ne bi hotel gledati naprej in spremljati dogajanja ob cesti in v avtu!

Skoraj sva že pozabila, kako je, ko si na začetku. Pred enim letom sva z Urošem preučevala vse vrste vozičkov, lupinic, marelic, posteljic in še in še. Zdaj pa sva spet pred novo misijo: kako izbrati najbolj primeren avto sedež, ki bo čim varnejši in bo Mii služil čim dlje. Pri tem sva ugotovila, da niti ne poznava pravil glede vožnje otrok v avtomobilu, in tako je nastal tale blog. O tem, zakaj in kako dolgo v Sloveniji in v Evropi naše otroke v avtomobilu pripenjamo v otroške sedeže. In tudi o tem, katere sedeže kot najvarnejše priporoča naš AMZS.

Preberi več “Izbira avto sedeža za otroka je prava znanost!”

UleLab: O staranju možganov ter zakaj raziskovalci nočejo Brexita

Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.

2017-08-30-101142-SLO1_part8_wide1 — Dr. Jernej Ule s svojo raziskovalno skupino v Veliki Britaniji preučuje molekule RNA v možganskih celicah in njihove spremembe skozi čas. Vir: rtvslo.si

Preberi več “UleLab: O staranju možganov ter zakaj raziskovalci nočejo Brexita”

Junckerjeva Evropa prihodnosti: En predsednik, skupna vojska, močnejši trg

»Kdor ne zna iskati kompromisov, ni primeren za demokracijo in ni sposoben za Evropo«. To je bila le ena od izjav predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki je včeraj dopoldne v svojem letnem nagovoru o Stanju v Uniji, poslancem Evropskega parlamenta predstavil svojo vizijo Evrope.

Letos je bilo namreč vse drugače. Juncker se je odločil, da bo poleg vsakoletne tradicije pregleda dosežkov Komisije in njenih načrtov za prihodnost, večji del govora namenil lastni viziji za Evropsko unijo prihodnosti. Kot pravi Evropejec je Juncker, v duhu ustanoviteljev evropskih integracij, v svoji viziji zastavil ambiciozne, a praktično realne cilje tesnejšega povezovanja držav Evropske unije in njenih državljanov. Govoril je o skupnih vrednotah (svobodi, enakopravnosti in vladavini prava), ki jih je pretvoril v jezik konkretnih primerov. Njegov nastop je zaznamoval močan proevropski prizvok projekta, ki ne bo nikoli dokončan, saj ga iz dneva v dan nadgrajujemo, izboljšujemo in spreminjamo. En sam predsednik za Evropsko unijo, Minister za gospodarstvo in finance, vseevropske liste na volitvah v Evropski parlament, skupna evropska vojska in mehanizem za izmenjavo podatkov med obveščevalnimi službami so le nekateri ključni elementi Junckerjeve vizije za Evropo v letu 2025.

State of the Union Address 2017 by Jean-Claude Juncker, President of the EC — Predsednik Evropske komisije je pozval k tesnejšemu sodelovanju za dobrobit Evropejk in Evropejcev. Vir: Euobserver

Preberi več “Junckerjeva Evropa prihodnosti: En predsednik, skupna vojska, močnejši trg”

Dobro jutro, Evropa. In vse najboljše, gospa!

Pred točno 10 leti sem v Bordeauxu za svoje Erasmus prijatelje kupila torto. Imeli smo črno-belo natisnjeno zastavico EU, ki jo je nekdo že v kampusu zrezal in prilepil tako, da so bile zvezdice na obeh straneh. V tipičnem francoskem barčku smo naprosili plastične krožnike in zobotrebec, da je zastavica lahko ponosno krasila torto. In tako smo nazdravili na Evropo. Takrat nisem imela pojma, kako pomembna bo postala Evropska unija v mojem življenju in življenju nekaterih mojih odštekanih Erasmus in ostalih prijateljev. Ampak glede Evrope je stvar takšna, da se ti enostavno zgodi. Evrope ne poznaš, dokler je ne srečaš. In enkrat, ko jo spoznaš, ti obrne življenje na glavo.

EU_banner60birds — Vir: EC – Audiovisual Service

Preberi več “Dobro jutro, Evropa. In vse najboljše, gospa!”

Pismo slovenskim prijateljem: Radikalno desna francoska mladina?

Piše: Pierre-Jean Laborie
Prevod: EU360

Bilo mi je prijazno ponujeno, da pripravim analizo volitev, ki so potekale v francoskih regijah v nedeljo, 6. decembra. Mediji so rezultat skoraj soglasno opisali kot “volilni šok”, saj je ekstremna desničarska stranka Front National (Nacionalna fronta) dosegla do sedaj nevideno visoke rezultate in postala prva stranka Francije.

Marine LE PEN lors d'un rassemblement du FN sur la place du Palais Royal. Paris le 14/11/2005.Photo Paul Delort / Le Figaro — Marine Le Pen na srečanju Front National, Pariz, 2005. Photo: Paul Delort / Le Figaro

Preberi več “Pismo slovenskim prijateljem: Radikalno desna francoska mladina?”

Bruselj: center politične moči in mesto mnogih obrazov

O glavnem mestu Evropske unije velikokrat razmišljamo kot o brezobrazni prestolnici, nebesih za birokrate, ki pišejo nerazumljiva pravna in tehnična besedila in nam odgovarjajo na prav takšne načine. Malokdaj pa pomislimo, da je Bruselj najverjetneje izjemno unikatno mesto ne le v Evropi ampak kar na celem svetu in premalokrat se ga primerja z Washingtonom DC. Bruselj je namreč mnogo več kot le čebelnjak uradnikov. Je center političnega dogajanja v Evropi in eno izmed najpomembnejših mest za lobiste iz različnih držav članic. Bruselj vsekakor ni brezosebno in brezizrazno mesto. Bruselj so ljudje, študentje, praktikanti, lobisti, politiki, nevladniki in uradniki.

Preberi več “Bruselj: center politične moči in mesto mnogih obrazov”

Evropski pregled – Grki novo vlado, Italijani novega predsednika, Španci pa…

Za nami je politični teden v Evropi. Na Evropsko unijo, in posledično vse njene države članice, vplivajo tudi politična dogajanja v posameznih državah. Predvsem, če na oblast pridejo radikalne ali opozicijske stranke. Ta teden je odmevalo najprej v Grčiji, kjer je parlamentarno večino dobila levičarska Syriza (več o tem na naši Gostujoči tipkovnici), nato pa še v Italiji, kjer so izvolili novega predsednika. V Španiji so potekali shodi prav tako levičarske stranke Podemos, ki se zavzema proti varčevalnim ukrepom. Preberi več “Evropski pregled – Grki novo vlado, Italijani novega predsednika, Španci pa…”