Po novem se plenice (spet) perejo

Preden se dojenček rodi, si bodoči starši težko predstavljajo, koliko odpadkov proizvede to majhno bitjece. Odpadkov v vseh pomenih besede, ampak mene so še posebej šokirale vrečke polulanih in pokakanih pleničk, ki sva jih z možem vsak dan nosila v kontejner pred blokom.  Kdo bi si mislil, da lahko tako majhen dojenček rabi povprečno 6 plenic na dan! Zato sva se po dobrih treh mesecih odločila, da narediva majhen korak za gospodinjstvo, a velik korak za naš planet. Nabavila sva pralne pleničke. Moja babi sicer še vedno misli, da se mi je popolnoma odpeljalo, ker »pamperske lahko enostavno vržeš stran, te moraš pa prati«, moj milenijski pogled na svet pa ob tem vidi le kopičenje plastičnih plenic, ki predstavljajo do 20 % naših komunalnih odpadkov in se razgrajujejo 500 let. Pranje in obešanje se ne slišita več tako grozno.

Vse razsežnosti pralnih plenic – od okolja, do podjetništva in potovanj

Korak k pralnim plenicam je bil torej zame naraven. Nič več polnih vreč umazanih plenic za enkratno uporabo, nič več rdeče srbeče ritke in nič več šumenja v hlačah. Namesto tega ima naša mala pikica sicer kardashiansko ritko, ampak zaenkrat se zaradi tega (še) ne sekira. Naučila se je obračati, plaziti in hoditi v eko Racmanih, narejenih v Sloveniji. Jaz pa sem s časoma našla tudi vrsto mamic, ponosnih peric, ki razmišljajo podobno in spodbujajo ta novi način življenja z dojenčkom.

Ko sva se odločila, da gremo na pralne pleničke, še nisem vedela, kakšne razsežnosti ima ta odločitev. Ne samo, da našemu planetu prihranimo kup dodatnih smeti, ampak s tem spodbujamo tudi zelene obrti in industrijske panoge. Podpiramo inovativna podjetja in pomagamo lokalnim proizvajalcem, da ustvarjajo zelene proizvode. Naknadno pa sem ugotovila tudi, da bomo zaradi najine eko odločitve v roku dveh let in pol prihranili za vsaj en lep družinski dopust (računica je dostopna na Bibaleze.si). Res je, da zaradi tega pralni stroj teče skoraj vsak večer, a ne glede na vse, in tudi, če zaradi uporabe pralnih pleničk porabimo več elektrike in vode, naša zmožnost nadzorovanja okoljskega odtisa, ki ga s tem proizvedemo, preseže komfort in enostavnost plenic za enkratno uporabo.

In nenazadnje, naše eko ritke prispevajo k doseganju evropskih in globalnih okolijskih ciljev. Preprečevanje podnebnih sprememb je namreč ena ključnih prednostnih nalog Evropske unije. Cilje, ki so bili zastavljeni do leta 2020, smo že skoraj v celoti dosegli. Do 2030 zato hočemo doseči najmanj 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, najmanj 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije in najmanj 27-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. V roku tridesetih let, do 2050, pa imamo za cilj zmanjšanje emisij za 80–95 % v primerjavi z ravnijo leta 1990. Več informacij o podnebnih ciljih Evropske unije lahko najdete tukaj.

Naslednji korak: papirnate slamice v 2021

Poleg tega, da Evropska unija pomaga varovati okolje s tem, da za financiranje projektov s področja varovanja podnebja namenja najmanj 20 % svojega proračuna, pa pomaga tranzicijo k zelenemu trajnostnemu gospodarstvu in čistejšemu planetu dosegati še preko vrste drugih pravil in predpisov.

Eden izmed najnovejših in najbolj praktičnih je prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021. Čez dobro leto in pol bodo v EU prepovedani plastični pribor za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne paličice), plastični krožniki za enkratno uporabo, plastične slamice, plastične vatirane palčke, plastične palice za balone ter oxo-biorazgradljiva plastika in posode za hrano in kozarci iz ekspandiranega polistirena.

Hkrati so se države članice EU odločile, da do leta 2029 dosežejo 90 % cilj zbiranja plastičnih steklenic, ki grejo nato v reciklažo. Zakonodaja pa določa tudi, da bi se morale oblikovati oznake, ki bi potrošnikom sporočale nevarnost odlaganja nekaterih okolju neprijaznih proizvodov, kot so cigarete s plastičnimi filtri, plastični kozarci, vlažilni robčki in higienski vložki. Več lahko preberete tukaj.

Morda čez nekaj let torej ne bomo le večinoma na pralnih plenicah za naše malčke, ampak bomo mamice uporabljale tudi vedno več pralnih vložkov. Koktejle bomo pile po papirnatih slamicah, naše zobne ščetke pa bodo lesene. Morda se obsedenost s plastiko »ki se ne pokvari« končno končuje in se vračamo v tiste čase, ko smo živeli bližje naravi in se obnašali bolj okolju prijazno. Zagotovo pa je na naši generaciji, na generaciji mladih mamic in očetov, da svoje otroke vzgojimo v odgovorne državljane, ki bodo znali ceniti naravo in se tako tudi obnašati.

Več informacij o tem, kako Evropska unija skrbi za okolje:

https://europa.eu/european-union/topics/environment_sl

https://ec.europa.eu/info/energy-climate-change-environment_sl

https://ec.europa.eu/clima/citizens/benefits_sl

https://ec.europa.eu/clima/citizens/tips_sl

https://ec.europa.eu/clima/policies/budget_en

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I am a young mum to a clever and adorable baby girl and I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. On Twitter as @SpelaMa on Instagram as @spela_ma. Oglejte si vse prispevke od Špela Majcen Marušič