Po novem se plenice (spet) perejo

Preden se dojenček rodi, si bodoči starši težko predstavljajo, koliko odpadkov proizvede to majhno bitjece. Odpadkov v vseh pomenih besede, ampak mene so še posebej šokirale vrečke polulanih in pokakanih pleničk, ki sva jih z možem vsak dan nosila v kontejner pred blokom.  Kdo bi si mislil, da lahko tako majhen dojenček rabi povprečno 6 plenic na dan! Zato sva se po dobrih treh mesecih odločila, da narediva majhen korak za gospodinjstvo, a velik korak za naš planet. Nabavila sva pralne pleničke. Moja babi sicer še vedno misli, da se mi je popolnoma odpeljalo, ker »pamperske lahko enostavno vržeš stran, te moraš pa prati«, moj milenijski pogled na svet pa ob tem vidi le kopičenje plastičnih plenic, ki predstavljajo do 20 % naših komunalnih odpadkov in se razgrajujejo 500 let. Pranje in obešanje se ne slišita več tako grozno.

Image-1

Preberi več “Po novem se plenice (spet) perejo”

Advertisements

Vidiš, tukaj je včasih bila meja…

Prejšnji vikend smo bili na čudoviti poroki. Poleg razkošne nevestine obleke in odlične žurke, pa sem se v soboto zamislila predvsem nad tem, v kakšnem svetu bo odraščala najina hčerka. Pa ne zaradi pomena poroke kot dogodka, ampak bolj zaradi njene lokacije. Poroka je namreč potekala v regiji, ki živi na meji. Zbor pri ženinu je bil v Gorizi, ali »Stari Gorici« (Italija), nevesto pa smo šli iskati v Gorico, oziroma »Novo Gorico« (Slovenija). Ko sva se z Mio peljali od ženinovega stanovanja do neveste, sva se peljali skozi nekdanji uradni mejni prehod. Avtomatsko upočasnim, se obrnem k njej in ji v smehu rečem »Mia, imaš potni list?«. In potem me v sekundi prešine. Mia nima spomina na vrste pred mejnimi prehodi z Italijo, ko bi želela samo skočiti v Montedoro. Ne ve, kako te tišči na stranišče, pa moraš počakati, da ti pregledajo dokumente in (bog ne daj) hočejo odpreti še prtljažnik, ko se vračaš iz IKEA nakupovanja v avstrijskem Grazu. Mia carinikov na slovenskih mejah s Hrvaško sploh ne pozna… In upam, da vsega tega tudi nikoli ne bo poznala.

Današnji prispevek je namenjen vsem mamicam in tatijem, ki razmišljamo o prihodnosti naših otrok. In hkrati kot poziv, da se aktiviramo in prispevamo k oblikovanju Evropskega mozaika tudi s tem, da gremo čez dober mesec svoj glas oddati v evropsko volilno skrinjico.

ptr

Preberi več “Vidiš, tukaj je včasih bila meja…”

Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?

O ekoloških oznakah sem že pisala, pa mi tema zdrave in kakovostne prehrane ne da miru. Ko stojim pred policami v našem supermarketu, se vedno sprašujem, kako naj se odločim med različnimi razdelki paradižnikov, kumaric, jabolk in banan, ki na prvi pogled izgledajo zelo podobno, so pa drugače označeni in nosijo različne cene. Zakaj lahko nekatera jabolka stanejo samo 49 centov na kilogram, med tem, ko tista zraven njih dosežejo ceno celo evra in pol? Kaj pomenijo kategorije sadja in zelenjave in ali je sadje »pravilnih oblik« boljše in bolj zdravo?

071917_LS_growth-curve_weaning_main_FREE

Preberi več “Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?”

Novoletna zaobljuba: Izbiram ekološko hrano

Po božično-novoletnih praznikih si marsikdo obljubi, da bo začel hujšati, ali pa vsaj, da se nikoli več ne bo tako zelo najedel. Jaz pa sem se letos odločila, da namesto diete poskusim nekaj novega. V 2019 želim uporabljati čim več izdelkov, pridelanih na zdrav, naraven in tradicionalen način. O BIO/EKO certifikatih za živila se sliši ogromno. Predvsem, odkar sem mamica, skoraj vsak dan berem in poslušam o zdravi in neškropljeni prehrani. Ekološko pridelano hrano bi načeloma morali enostavno prepoznati in vedno več je trgovin, ki prodajajo izključno živila in izdelke, označene z majhnim zelenih listkom.

Ker želim za svojo malo Mio samo najboljše in najbolj zdravo, sem se pozanimala in poiskala informacije o tem, kaj BIO/EKO certifikati res pomenijo in kakšna pravila morajo upoštevati proizvajalci ekoloških kmetijskih proizvodov.

Ugotovila sem, da ni vse BIO, kar je na tržnici. In ni vse na tržnici, kar je BIO!

people-2586656_1920

Preberi več “Novoletna zaobljuba: Izbiram ekološko hrano”

Slovenija in Evropa: v iskanju izgubljenega vpliva

Piše: Charles Nonne

Slovenija že deset let tava po neznanih mednarodnih vodah, neprepričana o svojem mednarodnem poslanstvu, preskromno opremljena s kakovostnimi strokovnjaki, menda preveč odvisna od stališča drugih držav na bruseljskem odru. Ob bližanju začetka slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije in pri vseh nemirih, krizah ter vedno bolj neusmiljenih bitkah med populisti in proevropskimi privrženci se poraja vprašanje, kako si lahko Slovenija ustvarja vplivno vlogo v Evropi?

SloEU.jpg
Vir: The Slovenia Times

Preberi več “Slovenija in Evropa: v iskanju izgubljenega vpliva”

Pismo Božičku: 5 nasvetov za izbiro varne igrače

Slaba dva tedna pred božičem je zadnji čas, da naši malčki napišejo (ali narišejo) pismo. Da Božiček slučajno ne bi pozabil na njih (in na nas)! Po skrbnem branju obarvanih črk na pisanem papirju, in ko mu uspe dešifrirati vse zapisane želje, se Božiček odpravi po nakupih.

Marsikateri otrok namreč dobi večino daril od prijateljev in sorodnikov, dostikrat naročenih iz Kitajske ali prinešenih s potovanj po svetu.  V Evropi so igrače, ki jih našim minijem prinese Božiček, prav posebne. Izpolnjevati morajo namreč najstrožje varnostne predpise na svetu. Zato je vredno še posebej preveriti, katere so za otroke res tudi varne.

Preberite 5 praktičnih nasvetov, ki jih je vredno upoštevati pri nakupovanju in preverjanju igrač. Da bo vaš otrok varen, vi pa boste mirno spali.

toy safety
Vir: Pixabay

Preberi več “Pismo Božičku: 5 nasvetov za izbiro varne igrače”

Cyber ninjas: Koliko veste o kibernetski varnosti?

Piše Daria Catalui
Prevod: EU360

Ali smo usposobljeni bojevniki v kibernetskem okolju? Po mojem mnenju je potrebno nenehno delati na dem, da nadgrajujemo in izboljšujejo naše osnovno vedenje, kot so storitve, ki jih uporabljamo za varno shranjevanje in prenos podatkov, varnost računov s pomočjo dolgih gesel, preverjanjem virov aplikacij, ki jih prenesemo, omogočanjem dvostopenjskega preverjanja pristnosti in varnostnim kopiranjem podatkov…

V tem prispevku nameravam bralcu predstaviti nekatere pobude EU, ki bi jih priporočam vsem, da bi izboljšali spretnosti v kibernetskem prostoru.

ninja-04-desk
Source: seejenwrite.com

Preberi več “Cyber ninjas: Koliko veste o kibernetski varnosti?”

Ob noči čarovnic: Kaj je ERC in kakšne raziskave podpira.

Marianna Obrist, raziskovalka, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC), pravi, da je le še vprašanje časa, ko bomo gledali filme na 9D televiziji. Takšna izkušnja bo dražila vsa čutila – vid, sluh, dotik in vonj ter nam omogočala zaznavanje petih okusov (sladko, kislo, grenko, slano in umami). Ali smo pripravljeni na to novo obdobje?

asd
Vir: Science Squared

Tukaj lahko preberete interaktivni članek projekta Science Squared o delu raziskovalke Marianne Obrist.

Preberi več “Ob noči čarovnic: Kaj je ERC in kakšne raziskave podpira.”

Predsedniške volitve: Najbolj in najmanj evropski kandidati

Če ste Euro-geek ali pa samo še ne veste, katero ime obkrožiti na nedeljskih predsedniških volitvah, vam bo morda ta prispevek v pomoč. Kandidatke in kandidate smo namreč povprašali o njihovi viziji za Evropo in vlogi Slovenije v evropskih integracijah ter nekaterih aktualnih temah, kot so kontrole na notranjih mejah, migracije in pristojnosti EU. Odgovore smo prejeli od petih – Suzane Lare Krause, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Romane Tomc in Boruta Pahorja.

Vizije predsedniških kandidatov za prihodnost Evrope zajemajo celoten spekter pristopov – od evroentuziasta Pahorja, preko podpornikov statusa quo z nekaterimi spremembami, pa do evroskeptika Šiška. Razen slednjega, so vsi kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, jasno izrazili potrebo po viziji in odločnosti Slovenije, da postane in ostane »enakovredna in kredibilna država članica« ali v »najbolj povezanem jedru« Evropske unije, v družbi velikih in naprednih držav, torej čim bližje francosko-nemški lokomotivi, ki vodi evropski vlak. Hkrati so poudarili pomen aktivne in enotne diplomacije ter odločnega in konsistentnega predstavljanja interesov naše države.

volitve
Ali že veste, kateri od predsedniških kandidatov je najbolj in kateri najmanj evropski?

Preberi več “Predsedniške volitve: Najbolj in najmanj evropski kandidati”

UleLab: O staranju možganov ter zakaj raziskovalci nočejo Brexita

Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.

2017-08-30-101142-SLO1_part8_wide1
Dr. Jernej Ule s svojo raziskovalno skupino v Veliki Britaniji preučuje molekule RNA v možganskih celicah in njihove spremembe skozi čas. Vir: rtvslo.si

Preberi več “UleLab: O staranju možganov ter zakaj raziskovalci nočejo Brexita”