Po pregledu petih predlogov za deževne dni, optimistično pripravljam še pregled 5 predlogov za sončne dni! V Sloveniji je sicer toliko outdoor destinacij, da bi lahko celo življenje pohajali naokoli, zato je bila odločitev za trenutni ožji izbor zelo težka. Ker sem zadnja leta doma na Obali, pa sem se odločila, da se tokrat brez slabe vesti omejim kraje, ki so bližje primorskim koncem, pri čemer pa vem, da so ostali deli Slovenije prav tako čudoviti in zanimivi. Spet sem sledila zlatim zvezdicam na modri podlagi, hkrati pa ugotovila še, da kar 37,46 % površine Slovenije spada v območja Natura 2000, kjer še posebej skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti, tako, da varujejo naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Prav tako, kot je veljalo za moje »deževne« destinacije, se imajo tudi tiste, ki jih obiskujemo v lepem vremenu, kjer se zadržujemo na soncu in uživamo v naravi, za svojo prepoznavnost in urejenost nemalokrat zahvaliti evropskim sredstvom. V Sloveniji je npr. kar 355 varovanih območij, ki spadajo pod okrilje programa Natura 2000. Gre za ohranjanje biotske raznovrstnosti tako, da varujemo naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za vse nas, o čemer smo se strinjali tudi na ravni EU. Seznam območij v Sloveniji, ki so del programa Natura 2000 je dostopen tukaj.
Tukaj pa je moj izbor petih:
Ena zame najbolj ikoničnih poti, ki povezuje Italijo, Slovenijo in Hrvaško ter teče po poti nekdanje železnice med Trstom in Porečem. V Sloveniji je Parenzana izjemno lepo urejena, od pred kratkim tudi tisti del med Koprom in Izolo, ki teče čisto ob morju. Od zgodnje spomladi do pozne jeseni in ob sončnih zimskih dneh je polna staršev z vozički, sprehajalcev, rolarjev, kolesarjev, kotalkarjev in vseh drugih. Projekt je EU finančno podprla še preden smo postali članica EU (Instrument Evropske unije za predpristopno pomoč)
Kdo ne pozna zgodb o skrivnostni in skriti Bolnici Franja, ki jo je pred nekaj leti v neurju skoraj popolnoma odneslo? S pomočjo evropskih sredstev je bila bolnica obnovljena in ponovno sprejema obiskovalce s celotnega sveta. Prav tako ima znak Evropske dediščine. Kompleks zaobjema 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V času delovanja (1943-1945) je lahko sprejela okoli 100 ranjencev, skupno pa se je v njej zdravilo 578, predvsem težjih ranjencev. V vseh oddelkih se je zdravilo okoli 900 ranjencev raznih narodnosti, kar ji daje izjemen evropski oziroma mednarodni značaj. Bolnica Franja je super lokacija zlasti ob zelo vročih dneh, saj se v soteski ob šumenju vode lahko prijetno ohladite.
Evropski sklad za regionalni razvoj je temelj kolesarskih poti po Krasu. Sami se po navadi po makadamskih poteh med jeseni rdeče obarvanim rujem in spomladanskimi šopki divjih špargljev odpravimo peš, srečujemo še ogromno drugih pohodnikov in kolesarjev. Nemalokdaj se sploh ne zaveš, da si prečkal nevidno mejo, da del poti opraviš v Italiji, da preko nje vodi bližnjica. Nekateri starejši prebivalci vasi se še spominjajo con A in B, meja med državama in striktnih kontrol. Tako zelo ekstremno se je spremenilo življenje na Krasu. Projekt Visit Kras pa poleg tega vključuje še kulinarične izkušnje, konjeništvo, golf in še marsikaj.
Interreg Italia-Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja podpirata delovanje ene naših najznamenitejših turističnih destinacij. V Lipici si lahko ogledate kobilarno in predstavo, lahko se spoznate z Lipicanci in se učite jahati. Za tiste, ki pa uživajo še v dobri hrani, pa v Lipici ponujajo tudi dve kulinarični doživetji.
Za konec pa še predlog za obisk našega presihajočega jezera, oziroma našega največjega jezera (ko je polno). Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je prispeval tudi k ureditvi območja Cerkniškega jezera, ki je razglašeno tudi za mednarodno pomembno mokrišče zaradi pomena za življenje ogroženih ptic, prav tako pa je Cerkniško jezero del območja Natura 2000.
Več informacij o omenjenih evropskih skladih:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
EU360 