Z dojenčkom na letalo: v deželo čajank, nogometa in glasbe

Pravili so nama, da se življenje popolnoma spremeni, ko dobiš dojenčka. Delno je to seveda res, saj si še zdaleč nisem mogla predstavljati nočnih ritualov in dojenja na dve uri po eni strani, ter neizmerne ljubezni in skrbi na drugi strani. Hkrati pa sva ob povabilu v Liverpool razmišljala le en sam dan, preden sva kupila letalski karti in odkljukala tisto vrstico z napisom »infant in lap«. Mia je še pred svojo osmo mini svečko odpotovala z letalom na obisk mesta, od koder prihaja največji evropski in svetovni band vseh časov.

Kot vsako mamo, me je seveda ob tokratnem potovanju skrbela vrsta stvari. Do letos sva kovčke pakirala en večer pred odhodom, če sva kaj pozabila doma, se je dalo nekako že znajti, glede zdravstvenega zavarovanja in morebitnih črnih scenarijev se nisva preveč obremenjevala. Odgovornost in skrb za še ne osemmesečno dojenčico sta seveda spremenili način načrtovanja in priprav na potovanje. Na koncu pa se je izkazalo, da so bile vse skrbi bolj kot ne zaman, saj v Evropi obstaja že ogromno varovalk, ki nam omogočajo, da potujemo resnično brezskrbno. Tudi z dojenčki.

Obvezna oprema za letalo in kaj se zgodi ob zamudah

Pred potovanjem sem prebrala nekaj blogov in forumov na temo potovanj z dojenčki. Izgleda, da je ogromno staršev, ki svoje malčke popeljejo nad oblake, morda tudi zato, ker tisti do dveh let starosti, ki sedijo na kolenih starša, letijo skoraj zastonj. Za zelo praktična sta se izkazala predvsem dva nasveta: steklenička in nosilka. Prva zato, ker dojenčki še ne znajo sami uravnavati pritiska (tisto, ko si mi zatisnemo nos in pihnemo, da poči v ušesih). Zato jim lahko pomagamo tako, da v času vzleta in med pristajanjem nekaj pijejo po steklenički, ali pa se kar dojijo. Druga, torej nosilka, pa zato, da imata oba starša že ob prihodu na terminal, varnostnemu pregledu in vkrcavanju, proste roke. Hkrati pa je vsaj v našem primeru nosilka služila še kot način uspavanja par excellence. Tako na tleh, kot tudi v zraku. Mia je že pri svojih slabih osmih mesecih oboževala letalo. Vse je bilo zanimivo in prav nič je ni bilo strah raznoraznih faz letenja.

Če je Mia uživala na svojem prvem letu, pa sva bila z možem prav tako mirna, ker sva vedela, da bo v primeru zamude, odpovedi leta, izgubljene prtljage ali podobnega, za nas poskrbljeno. Pravila Evropske unije namreč striktno varujejo pravice letalskih potnikov, pri čemer je odgovornost na letalskem prevozniku, ki vaš let upravlja. Če vam vkrcanje zavrnejo ali je vaš let odpovedan, mora letalski prevoznik ponuditi finančno nadomestilo (giblje se med 250 in 600 evri glede na dolžino leta) in pomoč (hrana, nočitev). Prav tako so letalski prevozniki dolžni obveščati potnike v primeru večjih zamud in jim nuditi pomoč ter kompenzacijo v primeru več kot 4-urnih čakanj. Več informacij o pravicah letalskih potnikov lahko najdete tukaj.

 

O naši beatlomaniji poročamo domov, brezplačno

Na srečo naš let iz beneškega Marca Pola ni bil odpovedan, in niti zamujen. V Liverpool smo prispeli skoraj točno, iz celinskega poletja smo prispeli v britansko oblačnost. Naša garderoba za konec avgusta so bile kavbojke, majice z dolgimi rokavi in anoraki. Pa nas ni kaj dosti motilo. Nastanili smo se v naši sobi in začeli raziskovati mesto, ki marsikoga verjetno spomni na nogomet, nas pa je navdušilo s svojim živahnim utripom in energijo, ki so mu jo vdahnili John, Paul, George in Ringo. Od obiska muzeja Beatles Story, do sprehoda po Albert Docku, kjer lahko opazite rumeno podmornico, pa do raziskovanja okolice Penny Lane in srečanja z gospodom, ki je igral v Johnovem prvem bandu. O vsem je bilo treba poročati domov. In to v real-time, seveda. Ker babice in none pač ne morejo počakati do večera, da izvejo, kako se ima njihova prva vnukinja.

Še pred par leti bi za klice in prenos podatkov zapravila celo premoženje, ali pa bi poiskala delno delujoč internet in izgubljala trenutke ob počasnem prenašanju fotografij preko šibkih oddajnikov. Ker je Velika Britanija (še vedno) v Evropski uniji pa smo lahko z domačimi govorili, si pisali in pošiljali fotke kar po istih tarifah, kot bi to počeli, če bi se na izlet odpravili v Begunje spoznavati naš najbolj znan ansambel! Pravila EU o gostovanju namreč določajo, da vam pri uporabi mobitela zunaj domače države v katerikoli državi članici EU ni treba plačati dodatnih stroškov. To velja za vse storitve – klice, sporočila in prenos podatkov. Za klice in SMS ne veljajo nobene omejitve, pri prenosu podatkov pa obstajajo najvišje dovoljene količine, o kateri vas operaterji tudi obvestijo. Plačate torej enako ceno oziroma uporabljate domač paket, tudi ko skočite čez mejo v Trst po kavo ali se zapeljete na koncert v Munchen. Več informacij o mobilnem gostovanju v EU lahko najdete tukaj.

Če se poparite z angleškim čajem, oziroma kaj v primeru nesreče

Največja skrb pa je zame bila, kaj v primeru, da se nam karkoli pripeti. V primeru bolezni ali poškodbe. Pri majhnih otrocih so prehladi, viroze, okužbe lahko tudi vsakodnevna stvar. Najina punca se je super držala. Razen malo smrkavega noska, kar ni bilo v britanskem okolju in vremenu nič presenetljivega, se ji ni zgodilo nič kritičnega. Vseeno pa smo bili dobro pripravljeni, s seboj smo imeli Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in malo sem si prebrala in pogledala informacije o bolnišnicah v naši bližini. Sem pretiravala? Verjetno. Bolj, kot katera druga mlada mamica? Ne vem. Kakorkoli že, na pot sem odšla mirna, ker sem vedela, da tudi v primeru bolezni ali poškodb na potovanju, ne bi bankrotirali. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja državljanom Evropske unije omogoča dostop do nujne zdravniške pomoči v drugih državah članicah, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici, pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže pod enakimi pogoji in za enake stroške (torej lahko tudi brezplačno), kot državljani tiste države.

Če pa nam res »zagusti«, pa nam je na voljo brezplačna enotna Evropska številka za klic v sili, ki jo vsi dobro poznamo. Na 112 pokličemo, da kjerkoli znotraj EU vzpostavimo stik z reševalnimi službami (policijo, reševalci, gasilci). Prav tako pa obstaja znotraj EU še ena številka. Na 116-000 pokličete v primeru pogrešanega otroka. Tam lahko prijavite izginotje in dobite potrebna navodila in podporo. Srčno upam, da nobene od teh številk nikomur nikoli ne bo potrebno poklicati!

Z dojenčkom na letalo. Resnično brezskrbno!

Prvo letalsko potovanje z dojenčico je popolnoma uspelo! Mia si je ogledala večino Liverpoola, šla na pravi angleški čaj, poslušala živo glasbo na vsakem kotičku, tekla pred britanskim dežjem, se vozila v double deckerju na »napačni« strani ceste. Starša sva uživala ob zgodovinskih in kulturnih znamenitostih, zgodbah domačinov in priseljencev, ter celo uspela zažurati v originalnem Cavern Clubu. Dosti enostavneje in lažje je bilo, kot sem si predstavljala. Varovalke in pravila, ki veljajo po celotni Evropski uniji so nam pregnala marsikatero skrb, če pa bi bilo naše potovanje v katero od bolj »evropskih« držav EU, pa nam še denarja ne bi bilo potrebno menjati :).

Tisti, ki me malo boljše poznate, veste, da imajo zame jagodna polja več pomenov. Tudi to prvo skupno potovanje v troje je zame eden tistih čudovitih spominov, ki bodo ostali skrbno spravljeni za vrtnimi vrati Strawberry Fieldsov, kamor jih bom hodila obiskovati, da mi vedno znova narišejo nasmeh na obrazu.

Naslednjič pa o poletu preko Atlantika.

 

Dodatne informacije o potovanju po Evropski uniji:

https://europa.eu/youreurope/citizens/travel/passenger-rights/air/index_sl.htm

https://europa.eu/youreurope/citizens/consumers/internet-telecoms/mobile-roaming-costs/index_sl.htm

https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=559&langId=sl

https://europa.eu/youreurope/citizens/travel/security-and-emergencies/emergency/index_sl.htm