Ne spomnim se, da bi kdaj za moj rojstni dan deževalo. Delim ga z Evropo in 9. maj je v mojem spominu vedno lep spomladanski dan, ko organiziramo piknik na travniku pred hišo. Ker so nam letos ledeni možje malček zagodli, sem pogledala, kaj lahko z malčki počnemo ob slabšem vremenu. In glede na to, da sem muzejska navdušenka, so me posebej pritegnile zanimive tematike, ki jih predstavljajo nekateri slovenski bolj ali manj znani muzeji. Naša navihanka je sicer še malo majhna za učenje zgodovine ali raziskovanje vesolja, nama je pa že potrpežljivo delala družbo v muzeju Beatles Story v Liverpoolu, in je stalna stranka Muzeja Laško. V nadaljevanju predstavljam tistih »top 5«, ki so še posebej pritegnili mojo pozornost. In – je to naključje, ali je povezano z mojim rojstnim dnem – vseh pet deluje s pomočjo EU sredstev! 🙂
Pri pregledovanju spletnih strani in obiskih nekaterih lokacij mojo pozornost pogosto pritegnejo table, ki sporočajo, da je za naš izlet (delno) odgovorna tudi Evropska unija. Skoraj da ne najdem več muzeja, projekta, ki ga ne bi krasila modra zastavica z 12 zlatimi zvezdicami. EU pomaga, da nastanejo čudovite interaktivne razstave, odprte najširši javnosti. In muzeji lahko črpajo sredstva iz najrazličnejših skladov
Tole pa je mojih »Top 5« za deževne dni:
Že sama stavba, v kateri se nahaja za vesoljski muzej, izgleda vesoljska! V Vitanjah se skriva celotna galaksija in, kdo bi si mislil, tudi zgodbe o Sloveniji v vesolju. Center Noordung predstavlja 6 stalnih razstav, poleg tega pa še interaktivne vsebine, kot so simulator letenja, hologrami in izkušnje v virtualni resničnosti. S povezovanjem in vključevanjem v mednarodne povezave pa skrbijo za večjo prepoznavnost slovenskih in mednarodnih inštitucij na področju vesoljske dejavnosti na vseh področjih. Eden takšnih projektov je ASIS, financiran s pomočjo evropskega programa Interreg Alpine Space. V tem kontekstu sodeluje enajst partnerjev in šestnajst opazovalcev iz Alpske regije, ki se ukvarjajo s področjem družbenih inovacij.
Mojo pozornost so »školjkarji« pritegnili že pred nekaj časa, ko sem z ogromnim trebuhom hodila po sejmu fosilov in mineralov v Ljubljani. Energija in navdušenje njihovega predstavnika sta bila čudovita in povabil me je v njihov kotiček v Piranu, ki obiskovalcem predstavlja 3000 različnih školjk in polžev s celega sveta (tudi tistih, ki so že nekaj časa fosilizirani). Muzej je delno sofinanciran s strani Evropskega sklada za trajnostni razvoj ribištva, in obiskovalcem nudi vpogled v čarobni svet školjk in polžev že osem let.
S pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj je bil postavljen ta Ekomuzej v Žalcu. Tam boste našli pregled hmeljarske identitete Spodnje Savinjske doline, hmeljarskih šeg in informacije o življenju obiralk in obiralcev hmelja ter hmeljarjev. Hkrati pa ekomuzej nudi obiske nekaterih hmeljarskih kmetij. Za zaključek pa verjetno ne boste mogli mimo žalske Fontane piv Zeleno zlato, kjer boste lahko degustirali nekaj različnih vrst piv, ki pri varjenju uporabljajo hmelj (zeleno zlato) iz Savinjske doline.
Iz programa Interreg Alpine Space in iz Evropskega kmetijski sklada za razvoj podeželja črpa sredstva tudi Center za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji, ki upravlja kar z dvema UNESCO znamenitostma. V tem kontekstu si lahko med drugim ogledate rove nekdanjega rudnika živega srebra – drugega največjega živosrebrovega rudnika na svetu in poučite o idrijskem žgalništvu in pomenu živega srebra, ki je zaznamoval razvoj Idrije in soustvarjal svetovni razcvet človeške civilizacije.
Sicer ni čisto klasičen muzej, ampak zagotovo ena najbolj privlačnih atrakcij za malčke, že od dojenčkov dalje. Ogled pisanih ribic in ostalih morskih bitij vam lahko popestri deževen dan. Akvarij v Piranu, s pomočjo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ponuja spoznavanje z različnimi živimi bitji našega morja.
Več informacij o omenjenih evropskih skladih:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
EU360 