V preteklem tednu se je zvrstil prvi krog zaslišanj kandidatov za komisarje. Preberite, kako jim je šlo in kateri morajo opravljati “domačo nalogo”. V prispevku med drugim tudi o prevzemu WhatsApp s strani Facebooka, enostranski odločitvi Švedske, da prizna Palestino in napovedih Velike Britanije, da bo izstopila iz Sveta Evrope.
Preberi več “Evropske novice – 9,5-ka hrvaškemu kandidatu, Britanci grozijo z novim izstopom”
Pretekli teden so Bruseljski mediji porabili predvsem za oceno profilov kandidatov za komisarje, v nacionalnih medijskih hišah pa so odmevale tragedija imigrantov na morju, novi vojaški agažmaji evropskih držav v Iraku in na Bližnjem vzhodu, stavka pilotov v Franciji ter izbruh vulkana na Islandiji.
Če pa vas zanima, zakaj bo danes varnost v Benetkah še posebej poostrena, preberite do konca prispevka.
Jutri se bo nekaj več kot 4 milijonov Škotov na referendumu odločalo o neodvisnosti Škotske. Zadnje ankete javnega mnenja nakazujejo tesen rezultat. Po najnovejši raziskavi, ki jo je 12. septembra pripravil Panelbase je razlika med podporniki in nasprotniki samostojnosti zgolj 1 odstotek – 47 % proti, 46 % za. Neodločenih je 7 %. Morebiten “da” na jutrišnjem referendumu pa bo predstavljal šele pravi začetek na poti k dokončni škotski neodvisnosti. Kot pri vsaki ločitvi se bosta mogli obe strani sporazumeti o številnih stvareh. Morebiten razhod z Združenim kraljestvom bo imel tudi vpliv na škotske odnose z EU. Bo lahko Škotska avtomatično postala 29. država članica Unije ali se bo mogla postaviti v čakalno vrsto kot vse ostale kandidatke? Kot se za EU spodobi, tudi v tem primeru ni enotnega mnenja.
Prihajajoči teden bo v znamenju vseevropske kampanje Teden mobilnosti, poslanci Evropskega parlamenta bodo delali v Strasbourgu na prvem plenarnem zasedanju, Škoti se bodo odločili o svoji usodi.
Preberi več “Ta teden v EU – Dan brez avtomobila, Plenarno zasedanje in Škotski referendum”
V Evropi so pretekli teden odmevale javna informacija o predlogu bodoče Evropske komisije, dodatne sankcije za Rusijo ter najnovejši rezultati anket, ki napovedujejo tesen rezultat na škotskem referendumu o neodvisnosti.
Preberi več “Pretekli teden v znamenju #TeamJuncker in novih sankcij za Rusijo”
Prav tako kot novo šolsko leto, so se v ponedeljek ponovno odprla vrata Evropskega parlamenta. Tokrat je bil prvi “šolski” dan za poslance v Evropskem parlamentu še posebej zanimiv, saj se začenja nov petletni mandat. V Bruslju se bodo srečali poslanci, ki so bili ponovno ali pa prvič izvoljeni, da v edinem nadnacionalnem parlamentu na svetu predstavljajo svoje volivke in volivce. Sklic Evropskega parlamenta 2014-2019 je malce drugače politično obarvan, kot je bil prejšnji. O rezultatih majskih volitev smo že poročali, tokrat pa predstavljamo nekatere teme, ki bodo v mesecih do novega leta predstavljale izziv za novoizvoljene poslance ter njihovo osebje. Vse seje Evropskega parlamenta in njegovih Odborov lahko v živo spremljate na EPTV.
Pretekli teden je potekal v znamenju sestankov na najvišji ravni. Dogovore predsednikov vlad in držav o sestavi prihodnje Evropske komisije še čakamo. Kljub temu pa so bruseljski in nacionalni mediji ta teden postregli z vrsto zanimivih novic, kot so reakcije Evropske unije in Nata na situacijo v Ukrajini, nepravilna pot evropskega satelita Gelileo, politični pritiski na francoskega predsednika Hollanda, napredovanje pogodorov o trgovinskem sporazumu s Kubo, morebitni dogovor belgijskih politikov o novi vladni koaliciji in še kaj.
Preberi več “Evropske novice – Ukrajina, Galileo in nezadovoljni Francozi”
Evropska komisija je pred kratkim objavila seznam priporočil za posamezne države članice v okviru Evropskega semestra. Na nacionalnih televizijskih programih so se odvile prenekatere razprave o tem, kaj priporočila pomenijo, kdo jih piše in kdo je odgovoren za njihovo izvajanje. Prevelikokrat je bilo slišati, da nam nacionalni reformni program piše, ali celo vsiljuje, Bruselj. Pa je to res?
Je naša država resnično nemočna napram vsemogočni Evropi? Nam priporočila za bolj vzdržne javne finance, obvladovanje korupcije in prestrukturiranje gospodarstva res škodijo?
Evropski semester je namreč neke vrste medsebojno spremljanje napredka. Države odprejo svoje nacionalne proračune in reformne programe v vpogled svojim partnerjem v Evropski uniji. Slednji dobijo priložnost, da s pomočjo ekspertov Evropske komisije, svetujejo in priporočajo glede na lastne izkušnje in prepričanja. Nobeni državi pa se reform ne vsiljuje, saj ima vsaka možnost sodelovati v razpravah na najvišji ravni in se, s svojo pravico veta*, postaviti zase.
V nedeljo so po celotni Evropski uniji potekale volitve v Evropski parlament. Vsak polnoleten državljan in državljanka Evropske unije je bil/a poklican/a, da odda svoj glas, in da skupaj izberemo 751 poslancev, ki nas bodo v prihodnjih 5 letih zastopali v Evropskem parlamentu.
Na volišča se je odpravilo 43,09% vseh evropskih volivcev, kar je malo več kot pred petimi leti. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu ostaja Evropska ljudska stranka (EPP/ELS), takoj za njo so Evropski Socialisti in demokrati (S&D), sledijo pa Liberalci (ALDE), Zeleni (Greens) in Konzervativci (ECR).
EU360 