Bruselj smo (tudi) mi – Evropski semester

Evropska komisija je pred kratkim  objavila seznam priporočil za posamezne države članice v okviru Evropskega semestra. Na nacionalnih televizijskih programih so se odvile prenekatere razprave o tem, kaj priporočila pomenijo, kdo jih piše in kdo je odgovoren za njihovo izvajanje. Prevelikokrat je bilo slišati, da nam nacionalni reformni program piše, ali celo vsiljuje, Bruselj. Pa je to res?

Je naša država resnično nemočna napram vsemogočni Evropi? Nam priporočila za bolj vzdržne javne finance, obvladovanje korupcije in prestrukturiranje gospodarstva res škodijo?

Evropski semester je namreč neke vrste medsebojno spremljanje napredka. Države odprejo svoje nacionalne proračune in reformne programe v vpogled svojim partnerjem v Evropski uniji. Slednji dobijo priložnost, da s pomočjo ekspertov Evropske komisije, svetujejo in priporočajo glede na lastne izkušnje in prepričanja. Nobeni državi pa se reform ne vsiljuje, saj ima vsaka možnost sodelovati v razpravah na najvišji ravni in se, s svojo pravico veta*, postaviti zase.

Pregled priporočil Evropskega semestra 2014 za Slovenijo (vir: Predstavništvo EK v Sloveniji)

Priporočila Evropske komisije, kot jih naslavljajo v medijih, so del postopka, ki mu pravimo “Evropski semester“. Ta postopek so države članice oblikovale kot odgovor na bančno krizo in krizo javnih financ v nekaterih državah Unije. Težave finančnih sistemov so namreč pokazale, da je integracija na področju gospodarstva, trgovine in pa tudi monetarne politike zelo šibka, če vsaka država s svojim proračunom upravlja popolnoma “prosto po Prešernu”. Evropski semester je torej letni cikel usklajevanja ekonomske politike. Evropska komisija je v okviru tega postopka zadolžena za to, da vsako leto objavi analizira načrte držav članic za gospodarske in strukturne reforme ter jim izda priporočila za nasledne leto do leto in pol.

Evropski semester je nenehno spremljanje gospodarskega “zdravja” držav in Unije.
Ker nobena strategija ne more delovati učinkovito brez natančnega načrtovanja, je tudi Evropski semester sestavljen iz nekaj kratkih in jasnih korakov. Prvi korak poteka konec vsakega leta, ko Evropska komisija sprejme letni pregled rasti. V dokumentu opredeli prednostne cilje EU za prihajajoče leto. Ta dokument nato služi voditeljem držav in vlad, ki se srečujejo v okviru Evropskega sveta, da pripravijo smernice za nacionalne politike. Šefi držav in vlad nato pripravijo tudi politične smernice za fiskalne in makroekonomske politike, ki spodbujajo gospodarsko rast. Prav tako šefi držav in vlad oblikujejo priporočila za posamezne države članice. 
Smernice gospodarskih politik za države članice torej oblikujejo prav najvišji predstavniki teh istih držav članic.
V naslednjem koraku posamezne države članice predstavijo svoje nacionalne načrte za konkretne reforme, ki jim bi omogočile doseganje dogovorjenih političnih ciljev. Nacionalne načrte pošljejo v pregled Evropski komisiji. Slednja je zadolžena za pripravo priporočil. Evropska komisija pa priporočil ne more sprejeti brez potrditve držav članic (v okviru Sveta EU in Evropskega sveta). Ta del postopka se zaključi v juniju, da lahko “države članice prejmejo nasvete glede politik, še preden pripravijo dokončni osnutek proračuna za naslednje leto” (Vir: Evropska komisija).
Če država ne ukrepa, je lahko tudi sankcionirana
Kot smo ugotovili, države članice prejmejo priporočila, ki so jih predhodno same potrdile. Zato bi bilo z njihove strani zelo neodgovorno, v kolikor teh priporočil ne bi izvajale. Seveda pa se lahko zgodi, da država članica zamuja z ukrepanjem glede na priporočila. Evropska unija ji lahko v takem primeru izda opozorilo. V hujših primerih večjih makroekonomskih in proračunskih težav, lahko ukrepa tudi s spodbudami in celo sankcijami.
Države odločajo same zase
Čeprav Evropska komisija in Svet tekom postopka tesno sodelujeta tudi z ostalimi institucijami Evropske unije (Evropski parlament, Odbor regij, Ekonomsko-socialni odbor) ter nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji in drugimi, pa imajo glavno besedo države članice. Gre seveda za njihova lastna gospodarstva, ki pa skupaj tvorijo skupno gospodarstvo Unije.

 

Vir: Euspeak.eu
Evropski semester je torej neke vrste medsebojno spremljanje napredka. Države odprejo svoje nacionalne proračune in reformne programe v vpogled svojim partnerjem v Evropski uniji. Slednji dobijo priložnost, da s pomočjo ekspertov Evropske komisije, svetujejo in priporočajo glede na lastne izkušnje in prepričanja. Nobeni državi pa se reform ne vsiljuje, saj ima vsaka možnost sodelovati v razpravah na najvišji ravni in se, s svojo pravico veta*, postaviti zase.
* V Evropskem svetu ima vsaka država, ne glede na velikost in število prebivalcev, možnost veta = torej blokade odločitve s svojim glasom. Tako je na primer Slovenija več kot eno leto blokirala nadaljevanje pogajanj o vstopu Hrvaške v EU. Več o možnosti in moči veta v institucijah EU pa v katerem od prihajajočih člankov na EU360.
Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a first-generation student of European affairs from Slovenia, a proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

2 thoughts on “Bruselj smo (tudi) mi – Evropski semester”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s