Jutri bo dokončno znano kakšen bo “sedežni red” v Evropskem parlamentu v tem mandatu. Izteče se namreč rok do katerega se morajo sestaviti politične skupine. Če je bilo pri “tradicionalnih” političnih skupinah (ELS, S&D, ALDE, Zeleni) jasno že kar nekaj časa kdo jih bo sestavljal, to ne velja za “evroskeptične” skupine. Skupini Evrope svobode in demokracije (EFD), ki jo bo še naprej vodil Nigel Farrage, je sicer uspelo zadostiti kriterijem za vzpostavitev (vsaj 25 poslancev iz vsaj četrtine držav članic, tj. 7), do trenutka pisanja tega prispevka, še vedno ni jasno ali bo skupino uspelo vzpostaviti tudi skrajno desnim strankam okoli vodje francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki naj bi sestavili “Evropsko zavezništvo svobode” (EFA). Ob zadnjem štetju ji namreč manjka(jo) član(i) iz vsaj še ene države članice. Četudi se obe skupini sestavita, pa to še ni zagotovilo, da bosta tudi zdržali celih 5 let.
Glavna težava obeh bo namreč ta, da bosta enega izmed glavnih kriterijev (število držav članic od koder prihajajo njihovi člani) izpolnjevali zgolj za las. Obe skupini bodo namreč v najboljšem scenariju sestavljali poslanci, ki prihajajo iz zgolj 7 držav članic. Njihova sestava pa bi lahko tem skupinam povzročala precej težav.
Težava skupine EFD je tako lahko italijansko Gibanje 5 zvezdic, komika Beppeja Grilla, ki se je skupini po dolgotrajnem odločanju pridružilo prejšnji teden. Mnogi v gibanju so namreč že od vsega začetka kritični glede združevanja s Farrageom, saj ga označujejo za ksenofoba, rasista in nacionalista, ki bi lahko škodoval že tako načeti podobi gibanja v Italiji. Na volitvah je namreč bilo potolčeno s strani italijanske Demokratske stranke, ki je s presenetljivo veliko večino zmagala.
Odločitev za priključitev k EFD-ju je bila sicer potrjena na referendumu, ki so ga v gibanju organizirali, mnogi pa so ga označili za farso. Članom je namreč bila ponujena samo izbira med EFD-jem, konservativci iz ECR-ja in skupino nepovezanih poslancev, ne pa tudi med skupino Zelenih, ki so ji naklonjeni številni člani, med njimi tudi nekateri izvoljeni evropski poslanci iz vrst gibanja. Omeniti je treba, da je skupina Zelenih zaradi Grillovih nastopov in sestankovanj s Farrageom, sama zaprla vrata za vstop v njihovo skupino. Kljub temu pa so si številni člani želeli, da bi na referendumu imeli tudi to opcijo.
Čeprav se gibanje uradno ne uvršča ne na levo, ne na desno, mnogim ni všeč, da se jih zaradi te odločitve sedaj označuje za (skrajno) desno stranko. Vodja poslancev iz vrst gibanja Ignazio Corrao, si namreč prizadeva, da bi njihovi člani lahko v parlamentarni dvorani sedeli na sredini, med skupinama ELS in S&D, kar pa je bolj malo verjetno. Prav tako se številni bojijo, da bodo zaradi te odločitve izgubili glasove, saj je njihova volilna baza bolj levo usmerjena, vsekakor pa se ne nahaja na italijanski skrajni desnici, ki jo v Evropskem parlamentu predstavlja Severna liga.
Severna liga je še v prejšnjem mandatu bila članica skupine EFD, v tem mandatu pa naj bi se pridružila skupini EFA, ki pa nima ravno dobre popotnice. Podobna skupina skrajno desnih in ultra nacionalističnih strank je v Evropskem parlamentu že obstajala leta 2007. Skupino “Identiteta, tradicija in suverenost” (Identity, Tradition, Sovereignty) so med drugim sestavljale tudi francoska Nacionalna fronta, flamska nacionalistična stranka Vlaams Belang iz Belgije in avstrijska FPO. Skupina je v manj kot letu dni od njenega uradnega nastanka (15. januarja 2007), novembra istega leta tudi razpadla. Iz skupine so namreč izstopili romunski člani zaradi izjav italijanske članice Alessandre Mussolini (vnukinje italijanskega “Duceja”) v povezavi z umorom, ki naj bi ga v Italiji takrat zagrešil romunski državljan.
Popotnica vsekakor ni spodbudna, morda pa lahko tem strankam vseeno uspe postaviti na stran lastne nacionalistične težnje za dosego skupnega cilja. Pustimo se presenetiti.
EU360 