Prav tako kot novo šolsko leto, so se v ponedeljek ponovno odprla vrata Evropskega parlamenta. Tokrat je bil prvi “šolski” dan za poslance v Evropskem parlamentu še posebej zanimiv, saj se začenja nov petletni mandat. V Bruslju se bodo srečali poslanci, ki so bili ponovno ali pa prvič izvoljeni, da v edinem nadnacionalnem parlamentu na svetu predstavljajo svoje volivke in volivce. Sklic Evropskega parlamenta 2014-2019 je malce drugače politično obarvan, kot je bil prejšnji. O rezultatih majskih volitev smo že poročali, tokrat pa predstavljamo nekatere teme, ki bodo v mesecih do novega leta predstavljale izziv za novoizvoljene poslance ter njihovo osebje. Vse seje Evropskega parlamenta in njegovih Odborov lahko v živo spremljate na EPTV.
Prva in verjetno najpomembnejša odločitev, ki jo bodo poslanci novega sklica Evropskega parlamenta morali sprejeti, je nominacija posameznih članov Evropske komisije za prihajajočih pet let. Čeprav države članice predlagajo svoje kandidate za komisarska mesta, pa ti ne morejo kar avtomatsko prevzeti funkcije, ki bi jo želeli. Pred tem se v Evropskem parlamentu odvijejo daljša zaslišanja posameznih kandidatov, kjer poslanci preverjajo tako osebno integriteto morebitnih bodočih komisarjev, kot tudi njihovo strokovno plat. Zaslišanja se bodo začela v koncu septembra ter nadaljevala do sredine oktobra, ko bo Parlament podal svoje mnenje o Komisiji kot celoti.
TEDEN ODBOROV
Evropski parlament dela po “tednih”. Vsak teden v mesecu ima svojo funkcijo in je skrbno načrtovan, da omogoča čim enostavnejši potek dela poslancev. Prvi teden septembra je namenjen zasedanju Odborov. In zagotovo ni naključje, da sta bila 1. septembra na sporedu Odbor za indurstrijo, energetiko in raziskave (ITRE) ter Odbor za zunanje zadeve (AFET). Tematike, obravnavane v teh dveh odborih bodo med najpomembnejšimi ob začetku madnata Evropskega parlamenta 2014-2019.
Podnebne spremembe in varnost oskrbe z energijo bosta ključni tematiki za razpravo v Odboru ITRE. Poslanci v Evropskem parlamentu že vrsto let razpravljajo o potrebah Unije na področju energetike ter njeni vlogi v boju proti podnebnim spremembam. Tako je prejšnji sklic Parlamenta sprejel nekatere pomembne dokumente na področjih kot so časovni načrt za energetsko politiko EU, omejevanje izpustov, jedrska varnost, čist premog in shranjevanje ter zajemanje ogljika. Unija, in z njo tudi delegacija Evropskega parlamenta, je redno in aktivno prisotna na vsakoletni svetovni konferenci o podnebnih spremembah pod okriljem Združenih narodov. Nov sklic Parlamenta se bo soočil z vrsto pomembnih vprašanj glede načina za doseganje uravnoteženosti gospodarskega razvoja ter zelenih tehnologij. Glede na politično sestavo Parlamenta bodo prihodnje politike najverjetneje bolj zelene od dosedanjih. Evropski parlament ima na večini področij, vezanih na podnebne spremembe in energetiko, pravico soodločanja. To pomeni, da je njegovo mnenje ne le izjemnega pomena, temveč tudi zavezujoče pri oblikovanju končnih zakonodajnih dokumentov.
Kriza v Ukrajini, nemiri v Iraku in vojna v Gazi pa bodo ključne točke na v Obdoru AFET. Poslanci bodo poskušali zbrati vso svojo politično težo, da bi bil njihov glas slišan in bi lahko vplivali na zunanjo politiko Unije. Evropski parlament namreč na področju zunanje politike nima možnosti soodločanja s Svetom, zato se najpogosteje poslužuje oblikovanja skupnih izjav ter uradnih in neuradnih obiskov delegacij na kriznih območjih.
DOLOČANJE PRIORITET ZA 2015
Poleg sprejemanja kadrovskih odločitev, oblikovanja prihodnje energijske mešanice ter reševanja nemirov v svetovnih kriznih žariščih, se bodo morali poslanci Evropskega parlamenta ukvarjati tudi s financami. Dogovoriti se morajo namreč o sestavi proračuna za prihajajoče leto. In to ne le med seboj, znotraj političnih skupin in v plenumu. Dogovor o proračunu je potrebno doseči skupaj s Svetom EU, torej predstavniki držav članic. Čeprav so zneski in okvirne prednosti letnih proračunov že določene v okviru sedemletnih finančnih okvirov (trenutno Večletnega finančnega okvira 2014-2020), pa se lahko prednosti vsako leto rahlo prilagajajo . Ali se bodo polanci odločili podpreti mlade in poskušali nameniti več sredstev programu Erasmus+? Morda bodo mnenja, da naj bo prednostna tema prihodnjega leta znanost in podprli program Obzorje 2020? Ali pa se bodo zavzeli za strukturne politike? Vse bo jasno do konca leta.
ITALIJANSKI VPLIV
Ena od tematik, s katero se bodo poslanci spoprijelli še pred koncem leta pa bo najverjetneje tudi migracijska politika. Evropska unija sicer nima skupne politike na področju migracij, vendar pa lahko države sodelujejo, v kolikor bi jih to zanimalo. Italijansko predsedstvo si je za eno od prednostnih nalog zadalo prav tesenejše sodelovanje na področju migracijske politike. Brez presenečenj seveda, če se le spomnemo, koliko migrantov vsakodnevno pripluje na italijansko ozemlje. V kolikor bi se države članice uspele dogovoriti o skupnih pravilih za priseljevanje in azil, bi naredile korak bližje sodidarnosti v okviru migracij. Evropski parlament tudi na tem področju nima vloge so-zakonodajalca, se pa preko svojega Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) aktivno vključuje v so-oblikovanje razprav.
EU360 
One thought on “Prioritete novih evropskih poslancev do konca leta: Komisarji, finance, energetika in zunanja politika”