Nova Unija. Energetska unija.

Pred kratkim so voditelji Evropskih držav napovedali vzpostavitev Energetske unije. To bi naj bilo oblikovanje celostne energetske politike za celotno Evropsko unijo, ki je trenutno izgubljena nekje med okoljsko politiko, konkurenco, industrijo in podnebnimi spremembami. Pred nami je obdobje, ko bodo verjetno sprejete pomembne odločitve, strategije in zakonodajni akti na področju energetike. Prihodnji teden bodo o Energetski uniji razpravljali tudi ministri držav članic. Zato predlagam, da si malo razjasnimo osnovne koncepte.

THUMB_I098040EN1W
Vir: europa.eu

 

Energetska politika je eno prvih področij sodelovanja med državami Evropske skupnosti že leta 1952, ko je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, nekakšen zametek današnje Evropske unije. Pet let kasneje je v veljavo stopila pogodba o Evropski skupnosti za jedrsko energijo. Sčasoma so na pomenu pridobile druge politike in sodelovanje na področju energetike je tudi v pogodbah zamrlo. Tako je šele pred časom energetika ponovno postala ena od pomembnejših tem, predvsem v povezavi z okoljem. O evropski okoljski politiki sem že pisala in iz prispevka je razvidno, da Evropejci vidimo energetiko in okolje kot povezani področji, saj z uravnavanjem ene neizbežno vplivamo tudi na drugo in obratno. Četrti člen Lizbonske pogodbe danes določa, da je energetska politika predmet deljene pristojnosti držav članic in Unije. To pomeni, da odločitve sprejemajo države članice, v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Kot vedno, zakonodajne predloge pripravlja Evropska komisija.

Energetika je sicer eden od tistih sektorjev, ki jih države članice želijo držati pod lastnim nadzorom in nemalokdaj se je pripetilo, da so bili poslanci v Evropskem parlamentu pri sprejemanju stališč do predloga zakonodaje na področju energetike nejevoljni, saj niso imeli velike moči pri spreminjanju vsebine. Letošnja kriza v odnosih z Rusijo pa razvoj skupne energetske politiki malo pospešila. V začetku preteklega meseca so šefi držav in vlad držav članic v okviru Evropskega sveta sprejeli določitev, da se bomo v EU proti odvisnosti od ruskega plina borili s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem v obliki Energetske unije. V sojih zaključkih so zapisali, da bodo “pospešili izvajanje infrastrukturnih projektov na področju elektrike in plina, vključno s povezavami predvsem regij na periferiji, z namenom zagotavljanja varnosti oskrbe z energijo in dobro delujočega notranjega energetskega trga”.

Seveda pa evropski odločevalci ne bodo delali “iz ničle”. V preteklih letih so bile sprejete strategije na področju energetike do leta 2020, 2030 in 2050. Prav tako je bila sprejeta Strategija o varnosti z oskrbo energije. Dosedanja energetska politika Evropske unije temelji na treh stabrih: varnost oskrbe z energijo (da se zagotovi nemoten oskrba kadarkoli je to potrebno), zdrava in nemotena konkurenca na energetskem trgu (da se zagotovijo konkurenčne cene za potrošnike, gospodarstvenike in industrijo) ter vzdržna potrošnja (da znižamo izpuste toplogrednih plinov, zmanjšamo onesnaževanje in odvisnost od fosilnih goriv).

Ključni izzivi na področju energetike, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija so odvisnost od uvoza energije (na letni ravni uvozimo skoraj polovico energije, ki jo porabimo in zanjo plačamo okoli 350 milijard evrov letno), neprestano rast povpraševanja po energiji na svetovni ravni (predvsem v državah v razvoju) ter manjšanje zalog fosilnih goriv in ostalih energetskih virov.

V prihodnjih letih lahko zato na področju energetske politike torej pričakujemo vrsto zakonodajnih besedil na področju trga elektrike in plina, njegove preglednosti in konkurence na trgu ter dogovorov držav članic z zunanjimi partnerji, ki bodo temeljili na skupnih evropskih pravilih konkurence. Pričakujemo pa lahko, da bodo kljub skupnemu delu in oblikovanju enotnih pravil, države članice še naprej branile svojo avtonomijo pri določanju nacionalnih energetskih mešanic, raziskav ter izkoriščanja lastnih energetskih virov (npr. plin iz skrilavca, jedrska energija) in dodatnih podpor določenim energetskim virom (npr. obnovljivi viri energije, fosilna goriva).

Več informacij o energetski uniji je na voljo tukaj.

Več informacij o energetski politiki Evropske unije je na voljo tukaj.

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a first-generation student of European affairs from Slovenia, a proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s