Kako je glasovala Evropa?

V nedeljo so po celotni Evropski uniji potekale volitve v Evropski parlament. Vsak polnoleten državljan in državljanka Evropske unije je bil/a poklican/a, da odda svoj glas, in da skupaj izberemo 751 poslancev, ki nas bodo v prihodnjih 5 letih zastopali v Evropskem parlamentu.

Na volišča se je odpravilo 43,09% vseh evropskih volivcev, kar je malo več kot pred petimi leti. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu ostaja Evropska ljudska stranka (EPP/ELS), takoj za njo so Evropski Socialisti in demokrati (S&D), sledijo pa Liberalci (ALDE), Zeleni (Greens) in Konzervativci (ECR).

#EP2014 volitve: kam želimo?

Volitve so v demokratičnih državah način izbire predstavnikov, ki jim volivci podelimo mandat, predamo odgovornost za sprejemanje najbolj zahtevnih družbenih vprašanj. Demokratične volitve so temelj svobodne družbe in članom parlamenta podelijo legalno in legitimno pravico, da izvajajo oblast and državljani. Hkrati pa imajo državljani po poteku mandata pravico (in dolžnost), da svoje predstavnike nagradijo s ponovnim mandatom ali pa mandat podelijo nekomu drugemu. Brez volitev torej ni predstavniške demokracije. O tem se vsaj strinja velika večina političnih analitikov.

Volitve so torej odraz volje državljanov in njihove vizije za prihodnost. In kaj kažejo tokratne volitve poslancev v Evropski parlament? Dajmo, poglejmo si evropsko analizo.

Poglejmo celotno sliko po Evropi. Na volišča se je odpravilo 43,09% vseh evropskih volivcev, kar je malo več kot pred petimi leti. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu ostaja Evropska ljudska stranka (EPP/ELS), takoj za njo so Evropski Socialisti in demokrati (S&D), sledijo pa Liberalci (ALDE), Zeleni (Greens) in Konzervativci (ECR).

Vse od zgoraj naštetih skupin so glede na trenutno sestavo Parlamenta 2009-2014 izgubile. ELS je po trenutno še neuradniih rezultatih izgubila 60 sedežev (7,3%), S&D 7 (0,2%), ALDE 17 (2,3%), Zeleni 5 (0,5%) in ECR 11 (1,3%). Prav tako je razlika med največjima skupinama po volitvah veliko manjša kot je bila v trenutnem sklicu Parlamenta. V 766-članskem parlamentu madnata 2009-2014 je imela ELS 78 sedežev več kot S&D, sedaj, v 751-članskem parlamentu jih bo imela le 23 več.

Po drugi strani pa so 7 dodatnih sedežev (1,4%) pridobili v skupini GUE (Zelena združena levica – ekstremna levica) ter prav tako 7 sedežen (1%) v skupini EFD (Evropa svobode in demokracije – ekstremna desnica in evroskeptiki), 8 poslancev je pridobila skupina nepovezanih (NI). Poudariti pa je potrebno tudi in predsvem to, da je bilo izvoljenih še 63 poslancev, ki se vnaprej niso opredelili do nobene skupine. Sedaj je potrebno počakati na njihovo dokončno odločitev in nato ponovno prešteti sedeže posameznih skupin.

Nenazadnje ne moremo mimo dejstva, da so v nekaterih državah največje število glasov prejele ne le evroskeptične stranke kot je britanska UKIP z Nigelom Faragom, temveč nacionalistične stranke, kot sta francoska Front National z Marine Le Pen, grška Zlara zora.

Sprememba politik ali politične usmeritve?

Evropski parlament je v prvi vrsti so-zakonodajalec na ravni Evropske unije, sprejema proračune, nadzoruje Evropsko komisijo, poleg tega pa ima tudi simbolno in moralno moč ter vpliv na smer evropskih integracij.

Glede na sestavo parlamenta v naslednjem mandatu lahko zato pričakujemo nekatere težave pri oblikovanju desnih oziroma levih koalicij. Ker imata ELS in S&D tako podoben rezultat, se bosta morali, da sprejmeta svoje zakonodajne predloge, povezovati ne le z eno, temveč z večimi političnimi skupinami. Politično ravnovesje se lahko spreminja glede na tematiko, področje in politično senzibilnost določenih zakonodajnih aktov. Veliko bo zaviselo od političnih skupin na skrajni levici/desnici ter nepovezanih poslancev.

 

Vendar pa glede na izkušnje v Evropskem parlamentu tudi evroskeptiki a priori ne nasprotujejo zakondaji, dokler nima preveč “evropske” dimenzije. Zato je za pričakovati, da se sprejemanje zakondaje na področjih politik, ki so že v tradicionalni pristojnosti EU, ne bo ustavilo, morda le upočasnilo.

 

Najverjetneje pa lahko pričakujemo večje težave pri oblikovanju stališč Evropskega parlamenta do strateških vprašanj. Nadaljnja integracija bi se lahko na račun političnih skupin kot so ECR, GUE, EFD, nepovezanih in nacionalih strank, upočasnila, v kolikor večje skupine ELS, S&D, ALDE in Zeleni ne bodo uspele doseči skupnega stališča.

 

Prva resnično politična izbira Predsednika Evropske komisije

Letos je za Evropski parlament in evropske institucije na splošno prav prelomno leto. Navkljub večjemu odstotku evroskeptikov ter še vedno dokaj nizki splošni udeležbi, je bilo izvedenih nekaj pomembnih premikov. Prvič v zgodovini so večje politične skupine predlagale vsaka svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. Ta mora namreč, glede na določila Lizbonske pogodbe, odražati izid volitev v Evropski parlament. Več lahko preberete tukaj.

Prvič v zgodovini so se kandidati za predsednika Komisije pomerili v televizijski razpravi, ki je bila organizirana s strani Evropske zveze za radiodifuzijo (EBU – ja, tistih, ki organizirajo tudi Eurosong). To je bilo prvo nadnacionalno soočenje na svetu!

In nenazadnje, prvič v zgodovini neposrednih volitev v Evropski parlament so bili rezultati predstavljeni iz tiskovnega središča, ki je bilo organizirano v plenarni dvorani Parlamenta v Bruslju za novinarje iz celotne Evrope in Sveta.

Naslednji koraki

Mandat sklica Evropskega parlameta 2009-2014 se zaključi s 1. julijem 2014, ko se prične mandat sklica Parlamenta 2014-2019. Do takrat bodo že potekali sestanki političnih skupin, v juliju bosta potekali dve plenarni zasedanji v Strasbourgu, hkrati lahko pričakujemo že tudi iskanje podpore kandidatom za Predsednika Evropske komisije, ki bi naj bil potrjen predvidoma v jeseni. Ker se z mandatom Evropskega parlamenta zaključi tudi mandat Evrppske komisije, bodo do predvidoma oktobra potrjeni tudi novi komisarji. Kaj več o Evropski komisiji pa v prihajajočih prispevkih EU360.