ABCDEu – Evropski parlament

Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija v EU, ki skupaj s Svetom predstavlja zakonodajno vejo oblasti Unije in opravlja zakonodajno ter proračunsko funkcijo. Če Komisija zastopa interese EU kot celote, Svet pa interese posameznih držav članic, Parlament zastopa interese vseh državljanov EU. Nanj imamo državljani tudi največ vpliva, saj je parlament odgovoren nam, saj poslance volimo mi. Čeprav v njem sedijo poslanci iz različnih držav EU, le-ti ne zastopajo interesov prebivalcev svoje države, temveč interese vseh državljanov EU.

Sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu (Vir: © Evropska unija 2013 – Evropski parlament)

Glavne naloge Evropskega parlamenta so:

sprejemanje evropske zakonodaje (skupaj s Svetom),
nadzor nad Evropsko komisijo, ter
sprejemanje in nadzor na izvajanjem in porabo proračuna EU.

Poslanci so izvoljeni na splošnih, neposrednih, svobodnih in tajnih volitvah, ki potekajo v vseh državah članicah hkrati vsakih pet let. Zadnje volitve v Evropski parlament so potekale med 4. in 7. junijem 2009 (v Sloveniji 7. junija). Razpon volitev na štiri dneve je posledica dejstva, da v državah članicah veljajo različne volilne navade glede dneva volitev. So pa rezultati naznanjeni na isti dan v vseh državah članicah, to je po zaprtju volišč v zadnji državi članici, kjer so potekale volitve.

Trenutno v Evropskem parlamentu sedi 736 poslancev, po Lizbonski pogodbi pa se lahko njihovo število poveča do največ 750 poslancev poleg predsednika (torej 751 članov). Pogodba tudi določa, da ima lahko vsaka držav najmanj 6 ter največ 96 poslancev. Dokončno delitev števila članov po posamezni državi soglasno določi Evropski svet na pobudo Parlamenta ter z njegovo odobritvijo. V prehodnem obdobju (do leta 2014) bi se moralo število poslancev povečati na 754, Slovenija pa bi morala dobiti dodatnega poslanca, vendar do tega še ni prišlo.

“Hémicycle” v Strasbourgu med glasovanjem (Vir: © Evropska unija 2012 – Evropski parlament)

Kot že rečeno, poslanci v Evropskem parlamentu ne zastopajo interesov državljanov posamezne države članice, temveč interese vseh državljanov EU. Tudi zaradi tega v plenarni dvorani, ki se ji reče tudi hémicycle, ne sedijo glede na državo izvora temveč glede na politični pripadnost. V trenutnem mandatu so poslanci združeni v 7 različnih političnih skupin, in sicer:

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov),
Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu,
Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo,
Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze,
Evropski konservativci in reformisti,
Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelen nordijske levice, ter
Skupina Evropa svobode in demokracije.

Zaslišanje kandidata za komisarja Tonia Borga pred Evropskim parlamentom (Vir. © Evropska unija 2012)

Vsak poslanec je lahko član samo ene politične skupine, obstajajo pa tudi poslanci, ki niso člani nobene, t. i. nepovezani oz. samostojni poslanci.

Poleg sprejemanja zakonodaje in proračuna EU ima Evropski parlament tudi zelo pomembno vlogo nadzora nad delom Evropske komisije. Poleg instituta nezaupnice o delu Komisije lahko Parlament nadzor nad delom Komisije izvaja tudi s postavljanjem poslanskih vprašanj. Nanje lahko Komisija odgovori bodisi ustno na plenarnih zasedanjih, bodisi pisno. Poleg tega mora Komisija vsako leto predložiti letno splošno poročilo o stanju v EU, o katerem Parlament razpravlja na javni seji. Prav tako se lahko Komisija udeleži vseh zasedanj Parlamenta ter na njih zahteva besedo. Do besede v parlamentu lahko prideta tudi Evropski svet in Svet. Pogoji za to, so določeni v poslovniku EP-ja.

Razen če je v Pogodbah določeno drugače, Parlament sprejema svoje odločitve z večino oddanih glasov.

Stavba Parlamenta v Bruslju (Vir: © European Union 2011 PE-EP/Pietro Naj-Oleari)

Za razliko od Komisije, Evropskega sveta in Sveta, ki imajo sedež in delujejo v glavnem v Bruslju, ima Evropski parlament sedež v Strasbourgu, deluje pa kar v treh mestih. V Luksemburgu se nahaja generalni sekretariat Parlamenta. V Strasbourgu poteka 12 rednih mesečnih plenarnih sej. Plenarna zasedanja potekajo tudi v Bruslju, kjer sicer poteka glavnina dela Evropskega parlamenta. Tam se namreč sestajajo parlamentarni odbori.

Glede na to, da v Strasbourgu potekajo zasedanja zgolj 12 tednov v letu in da je selitev precej potratna s finančnega vidika se je v preteklosti pojavilo veliko pobud za ukinitev sedeža Parlamenta v Strasbourgu ter njegovo preselitev v Bruselj. Kljub številnim pobudam pa doseči to spremembo ni lahko, saj je zanjo potrebno spremeniti ustanovne pogodbe. Za njihovo spremembo pa se morajo strinjati vse države članice.

Na kratko o delovanju Parlamenta pa si lahko ogledate na spodnjem video posnetku.