Poslanci se bodo ta teden ponovno sestali na sestankih parlamentarnih odborov in političnih skupin, ki bodo pripravljale plenarno zasedanje, ki bo prihodnji teden, že drugič v oktobru, potekalo v Strasbourgu. Na strani držav, pa se bodo ta teden v Luksemburgu sestali ministri v okviru Sveta za kmetijstvo in ribištvo.
Preberi več “Teden v EU – Parlamentarni odbori in Svet za kmetijstvo in ribištvo”
Poslanski teden bo zaznamovan z delom odborov in s sredinim kratkim plenarnim zasedanjem v Bruslju. Na slednjem bodo poslanci razpravljali o zaključkih zadnjega vrha Evropskega sveta, finančni pomoči Ukrajini in davčni preglednosti. V okviru današnjih in jutrišnjih odborov pa bodo poslanci razpravljali o kvantitativnem sproščanju, proračunski razrešnici za leto 2013 in situaciji na Krimskem polotoku. Evropska komisija pa bo v sredo tudi uradno začela z razpravo o enotnem evropskem digitalnem trgu.
Ta teden se je zaključil v luči srečanja šefov držav in vlad držav članic EU v okviru Evropskega sveta. Predvsem so bili v medijih izpostavljeni ključni dogovori, s poudarkom na energetski uniji, situaciji v Grčiji in pomoči pri fincnairanju socialno najbolj ogroženih ter nadaljevanje sankcij za Rusijo.
Preberi več “Evropski pregled – Energetska unija in kdo so najsrečnejši Evropejci”
Ta teden sta v Evrpi domevali predvsem dve novici: da je Nemčija odobrila nadaljevanje programa financiranje Grčije pod novimi pogoji in da je bil v Moskvi ustreljen vodja ruske opozicije.
Preberi več “Evropski pregled – Grške finance in atentat v Moskvi”
Prejšnji teden je bil v znamenju raličnih premirij – tistega trhlega med Ukrajino in Rusijo in tistega začasnega med Grčijo in ostalimi državami evroobmočja. Obe premirji sta bili doseženi po dolgotrajnih pogajanjih. Kljub premirju pa je situacija v obeh primerih še vedno zelo resna. V Ukrajini je orožje malo potihnilo, vendar so se boji v določenih predelih nadaljevali. V primeru Grčije pa je premirje začasne narave, saj so države z evrom Grčiji omogočile štirimesečni odlog plačevanja obveznosti.
Ta teden so v evropskih medijih prevladovala predvsem poročanja o načrtih grške vlade, da od evropskih partnerjev izpogaja dodaten čas za odplačilo dolgov. V vzhodnem sosedstvu je na vrhu dnevnega reda Ukrajina, ministri držav članic so se ukvarjali z energetiko, veliko prahu pa je dvignil tudi Prostotrgovinski sporazum z ZDA.
Preberi več “Evropski pregled – Pogajanja z Grčijo, mirovni načrt za Ukrajino, energetika in ZDA”
Redno januarsko plenarno zasedanje, ki se danes začenja v Strasbourgu, bo relativno mirno, saj na dnevnem redu ni večjih zadev. Med glasovanji, ki se bodo zvrstila med torkom in četrtkom bo veliko zanimanja vsekakor poželo sklepno glasovanje o novi zakonodaji glede uporabe gensko spremenjenih rastlin znotraj EU.
Preberi več “Teden v EU – Poslanci se prvič letos selijo v Strasbourg”
Na vzhodni meji Evropske unije se razprostira največja svetovna država po površini ozemlja, Rusija. Nekoč vzhodna velesila je danes v rokah Vladimirja Putina, neke vrste “izvoljenega” despota, ki v zadnjih tednih Evropi vedno bolj obrača hrbet. Z ukinitvijo projekta Južni tok, ki bi v EU pripeljal dodatne količine ruskega plina se je začelo novo, hladnejše obdobje evropsko-ruskih odnosov. Preberite, kaj pomenijo ruski sosedje za Evropsko unijo, katere stvari partnerki razdvajata in zakaj nismo bolj živčni zaradi opustitve projekta Južni tok.
Pretekli teden so evropski mediji svojo pozornost namenili predvsem zunanji politiki. Švedsko priznanje Palestine kot neodvisne države je povzročilo “spill over” na Evropsko raven. Zgodili so se novi premiki v Ukrajini, kamor naj bi po poročanjih ukrajinskih medijev ponovno vkorakala ruska vojska. Grčiji pa se obeta nadaljevanje finančne pomoči.
Naslov tokratnega članka je samo v opomin, da latinica le ni toliko razširjena, kot si včasih mislimo :).
Preberi več “Evropske novice – فلسطين , Россия, Ελλάδα (Palestina, Rusija, Grčija)”
Pretekli teden so Bruseljski mediji porabili predvsem za oceno profilov kandidatov za komisarje, v nacionalnih medijskih hišah pa so odmevale tragedija imigrantov na morju, novi vojaški agažmaji evropskih držav v Iraku in na Bližnjem vzhodu, stavka pilotov v Franciji ter izbruh vulkana na Islandiji.
Če pa vas zanima, zakaj bo danes varnost v Benetkah še posebej poostrena, preberite do konca prispevka.
