Evropski pregled – (začasno) premirje

Prejšnji teden je bil v znamenju raličnih premirij – tistega trhlega med Ukrajino in Rusijo in tistega začasnega med Grčijo in ostalimi državami evroobmočja.  Obe premirji sta bili doseženi po dolgotrajnih pogajanjih. Kljub premirju pa je situacija v obeh primerih še vedno zelo resna. V Ukrajini je orožje malo potihnilo, vendar so se boji v določenih predelih nadaljevali. V primeru Grčije pa je premirje začasne narave, saj so države z evrom Grčiji omogočile štirimesečni odlog plačevanja obveznosti.

GRŠKO PREMIRJE

“Dobili smo bitko, a ne vojne.” To je bila reakcija grškega predsednika vlade Alexisa Tsiprasa potem, ko so finančni ministri evrobmočja v petek sklenili, da za štiri mesece podaljšajo trenutni program pomoči. Vendar v začetku tedna nikakor ni zgledalo tako.

Finančni ministri so se najprej srečali že v ponedeljek, ko se sestanek ni končal uspešno. Takrat so ministri Grčiji predlagali šestmesečno podaljšanje programa pomoči, kar bi ji omogočilo, da se dodatno izpogaja s svojimi posojilodajalci in izeplje oz. nastavi obljubljene reforme. Po dolgotrajni razpravi je Grčija to možnost zavrnila kot nesprejemljivo in izrazila upanje, da bodo v roku dveh dni vse strani našle skupno stališče. Vodja evroskupine Dijsselbloem je opozoril, da mora Grčija za podaljšanje zaprositi do konca tedna, saj je to zadnji rok, ki bi nekaterim državam omogočil, da speljejo postopek ratifikacije.

Kljub začetnemu nasprotovanju je grška stran v sredo zaprosila za podaljšanje programa pomoči. Kljub nekaterim pomislekom (predvsem s strani Nemčije) so evrske države v petek sprejele kompromis, ki predvideva prej opisano štirimesečno podaljšanje programa. Preden bo dogovor postal dokončen, mora Grčija do jutri predstaviti načrt ukrepov, ki jih bo sprejela v tem obodbju. V kolikor bodo ECB, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (t. i. trojka) ukrepe podprli, bodo načrt podrple tudi evrske države.

 UKRAJINSKO PREMIRJE

Po premirju, ki so ga prejšnji teden v Minsku dosegli predsedniki Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije, je le-to ta teden bolj  ali manj držalo, do določenih bojev je prihajalo samo v mestu Debaltsev. Zaradi tega je ukrajinski predsednik Porošenko predlagal, da bi premirje v Ukrajini spremljala mednarodna misija. Po njegovem mnenju bi za to nalogo bila najolj primerna policijska misija pod vodstvom EU.

Prejšnji teden je britanska lordska zbornica predstavila poročilo, v katerem ocenjuje odzive EU in njenih držav na ukrajinsko krizo ter pri tem opozorila, da morajo države in Unija biti pripravljene, da sprejmejo dodatne ukrepe in sankcije proti Rusiji. Poročilo opozarja, da tako v Veliki Britaniji kot v EU pomanjkuje primernih strokovnjakov, ki bi lahko primerno ocenili situacijo. Po njihovem mnenju se Rusija vedno bolj zoperstavlja Evropi in postaja vedno večji rival Unije.

Britanski lordi v poročilu opozarjajo, da so odnosi z Rusijo vedno temeljili na predpostavki, da je Rusija demokratična država. Pri tem so odnosi v preteklosti preveč temeljili na gospodarskem sodelovanju, medtem ko je Unija prevečkrat pozabila na demokratične vrednote in podpiranje reform, ki bi okrepile pravno državo.

Je pa poročilo pozdravilo enotno delovanje Unije in njenih držav pri določanju sankcij in pri odgovoru na rusko aneksijo krimskega polotoka. Ta dosedanja “enotnost” pa bi lahko bila ogrožena s strani Madžarske. EurActiv povzema kandidata za vodjo romunske tajne službe Eduarda Helviga, ki opozarja, da bi lahko ta država postala nekakšen ruski trojanski konj, ki bi ogrozila to evropsko “enotnost”. To opozorilo prihaja v času, ko je ruski predsednik Vladimir Putin, prvič po juniju 2014, obiskal enega izmed evropskih voditeljev. Ruski predsednik je namreč bil gost madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, kar je sprožilo proteste.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s