Ta teden se je zaključil v luči srečanja šefov držav in vlad držav članic EU v okviru Evropskega sveta. Predvsem so bili v medijih izpostavljeni ključni dogovori, s poudarkom na energetski uniji, situaciji v Grčiji in pomoči pri fincnairanju socialno najbolj ogroženih ter nadaljevanje sankcij za Rusijo.
Ta teden sta v Evrpi domevali predvsem dve novici: da je Nemčija odobrila nadaljevanje programa financiranje Grčije pod novimi pogoji in da je bil v Moskvi ustreljen vodja ruske opozicije.
Za nami je politični teden v Evropi. Na Evropsko unijo, in posledično vse njene države članice, vplivajo tudi politična dogajanja v posameznih državah. Predvsem, če na oblast pridejo radikalne ali opozicijske stranke. Ta teden je odmevalo najprej v Grčiji, kjer je parlamentarno večino dobila levičarska Syriza (več o tem na naši Gostujoči tipkovnici), nato pa še v Italiji, kjer so izvolili novega predsednika. V Španiji so potekali shodi prav tako levičarske stranke Podemos, ki se zavzema proti varčevalnim ukrepom. Preberi več “Evropski pregled – Grki novo vlado, Italijani novega predsednika, Španci pa…”
GREXIT. Grški izstop. To je bila prava pošast, ki je bdela nad Evropo v zadnjih letih. Pomenilo bi, da bi Grčija prostovoljno ali neprostovoljno zapustila Evroobmočje. Posledice bi bile izjemne predvsem za Portugalsko, Irsko, Španijo (ostale države skupine PIGS), morda celo Italijo ali Francijo. Tako bi ogrozili obstoj skupne valute. Sam menim, da se to nikoli ne more zgoditi. Ne zato, ker bi slepo verjel kompetencam vladajočega političnega razreda v Grčiji in njihovi sposobnosti, da se zoperstavijo izzivom finančne krize. Niti ne zato, ker bi verjel, da bodo evropske elite naredile karkoli, da bi zaščitile eno najšibkejših članic evropske družine. Ampak predvsem zato, ker sem večino svojega odraslega življenja študiral Evropsko unijo. To je namreč tako kompleksen politični in pravni sistem, da je nepredstavljivo, da bi takšno riskantno odločitev sprejeli v tako hitrem času, med tem ko so nekatere pozitivne odločitve potrebovale leta in spremembe pogodb, preden so bile potrjene v parlamentih, na nacionalnih referendumih ali celo ustavljene s pomočjo pravice veta. (Če bi bilo tako enostavno izstopiti iz Evroobmočja in Evropske unije, bi naši prijatelji preko Rokavskega preliva to že zdavnaj naredili).
GREXIT. That was the boogie man for the last years. Greece willingly or by force leaving the Eurozone. Consequences for Portugal, Ireland, Spain (rest of the PIGS), or even Italy or France. Endangering the very existence of the common currency. Personally I never believed it can happen. Not because of blind faith to the competence of ruling political class of Greece to face the challenges of the financial crisis. Neither because I believed other European elites would do anything to protect one of the weakest members of the European family. It was purely because I have spent most of my adult years studying the EU. With such a complex political and legal system, it is unimaginable that such a dangerous decision for the EU itself would be rushed when so many other positive steps had to wait years of treaty reforms, parliamentary votes, national vetoes and referenda. (If it was that easy, I am afraid our friends across the Channel would have left us long ago).