Ta teden so v evropskih medijih prevladovala predvsem poročanja o načrtih grške vlade, da od evropskih partnerjev izpogaja dodaten čas za odplačilo dolgov. V vzhodnem sosedstvu je na vrhu dnevnega reda Ukrajina, ministri držav članic so se ukvarjali z energetiko, veliko prahu pa je dvignil tudi Prostotrgovinski sporazum z ZDA.
Grčija in Nemčija se strinjata, da se ne strinjata. V četrtek, 5. 2., je namreč potekal sestanek med finančnima ministroma obeh držav, ki je bil po poročanju Euobserver zelo napet. Načeloma ni nihče pričakoval, da bo ob tej priložnosti dosežen dogovor o morebitni zakasnitvi vračanja denarja s strani Grčije. Hkrati je bil nemški finančni minister, Wolfgang Schaeuble, v svoji izjavi jasen, ko je povedal da “Grčija spada v Evroobmočje, a ne strinjamo se o tem, kaj bi moral biti naslednji korak.” Njegov grški sogovorec, Yanis Varufakis, pa se ne strinja popolnoma in je za medije povedal, da se s Schaeublejem nista “strinjala, da se ne strinjata, temveč, da bosta začela pogovore kot evropska partnerja.” Njegova vlada želi doseči dogovor o “premostitvenem programu” do meseca maja, saj bi tako lahko imela dovolj časa, da se s partnerjimi spogaja o novih pogojih. Hkrati grška vlada zavrača nadaljevanja programa pomoči, ki se bo zaključil 28. februarja. Več informacij o stanju po grških volitvah si lahko preberete na naši Gostujoči tipkovnici.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande se mudita na obisku v Ukrajini. Tja sta se odpravila s skupno iniciativo za mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino in kljub temu, da so diplomati EU danes na črno listo dodali še pet novih ruskih imen. Po besedah francoskega predsednika je to “eden zadnjih priložnosti”, da se konflikt v Ukrajini zaključi, poroča BBC. Načrt vsebuje dogovor o demilitarizirani coni, ki bi obsegala 50-70km okoli trenutne forntne linije. Merklova in Hollande bosta predvidoma danes po telefonu o načrtu govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Petrom Poroshenkom. Načrt je že bil načelno dogovorjen s Putinom, pri čemer je nemška kanclerka jasno poudarila, da se konflikt v Ukrajini ne sme končati z nasiljem, še poroča AlJazeera. Euobserver pa še dodaja, da ameriški podpredsednik Joe Biden pa ni tako optimističen, saj opozarja, da je Putin do sedaj kršil še vsak dogovor.
V bruseljske medije so pricurljali dokumenti o prihajajoči Energetski uniji. Po pisanju European Voice bi naj izjemno pomembno vlogo na pordočju energetike v prihodnosti igrali potrošniki. Dokument bi naj bil javno predstavljen konec februarja, nato pa se bodo začela intenzivna lobiranja z vseh strani: potrošnikov, proizvajalcev, trgovcev, prenosnih omrežij, zelenih, tehnologov in še marsikoga. Zagotovo se nam na področju energetske politike EU obeta izjemno zanimivo obdobje. Hkrati je Francija sprejela odločitev, da ukine subvencije za premog v državah v razvoju. Po poročanju EurActiv je ta ukrep radikalnejši kot tisti, ki ga lahko pričakujemo na ravni EU.
Kot odziv na očitanja, da se Prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA sprejema za zaprtimi vrati bo Evropska komisija prihodnji torek, 10. 2., objavila skupek predlog o ustanovitvi regulativnega organa, ki bi nadziral implementacijo poslov v okviru tega sporazuma, poroča European Voice. Več splošnih informacij o Čezatlantskem trgovinskem in razvojnem partnerstvu (Trans-Atlantic Trade and Investment Partnership, TTIP) lahko najdete na straneh Evropske komisije.
EU360 