Evropa v vesolju: ekstravaganca ali dolgoročna naložba?

Pogajanja o grškem dolgu, eden-dva-trije sedeži Evropskega parlamenta, Luxleaks, 100 dni nove Evropske komisije, Britanski referendum… Ko se vsi najbolj ukvarjajo sami s seboj, je dobro pogledati stvari od daleč. Pa sem se vas za današnji prispevek odločila popeljati v vesolje in pogledati, kaj počnemo Evropejci tam daleč zgoraj. V bistvu me je na to področje spomnil nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, Jerzy Buzek, ki je ta teden za Parliament Magazine napisal komentar o Evropski vesoljski politiki. Kaj je torej našega na nebu in kako lahko vpliva na življenje na Zemlji. Kaj za Evropo in Evropejce sploh pomeni imeti skupno vesoljsko politiko? Se nam splača, ali je to stran vržen denar. Pa poglejmo. Pripnite varnostne pasove. Odhod v 5-4-3-2-1…

Hektor - francoska podgana je verjetno prvi Evropejec, ki se je podal v vesolje. Foto:ŠM
Hektor – francoska podgana je verjetno prvi Evropejec, ki se je podal v vesolje.
Foto:ŠM

VESOLJSKA POLITIKA KOT HOBI

Eden najboljših profesorjev, ki sem jih kdajkoli poslušala, in ki je predaval pravo EU na College of Europe (nekateri bralci se ga boste spomnili) je na enem od predavanj (mislim, da je bilo o kompetencah Unije po Lizbonski pogodbi) mimo grede omenil vesoljsko politiko in povedal, da je zanj kot pravnika pravzaprav evropska vesoljska politika nekakšen hobi. Morda bi lahko rekli, da je prav tako za evropske voditelje vesoljska politika aktivnost, s katero se ukvarjajo “mimo grede”, ko je čas in ko beseda že nekako nanese na tehnološki napredek, raziskave in projekt turističnih ogledov vesolja Virgin Galactic.

V Lizbonski pogodbi je vesoljska politika dodeljena pristojnosti držav članic. Hkrati pa je omenjena v členih, ki se nanašajo na raziskave in tehnologijo. V členu 189 je zapisano, da bo “Unija oblikovala skupno Evropsko vesoljsko politiko. S tem namenom bo spodbujala skupne iniciative, podpirala raziskave in tehnološki napredek ter koordinirala napore raziskovanja in izrabljanja vesolja“. Iz tega razberemo, da je vesolje v domeni dobre volje držav, da med seboj sodelujejo.

Vir: politheor.net
Vir: politheor.net

V času, ko se povsod varčuje, je tudi vesoljska politika v nevarnosti, da se jo zanemari. Predvsem bi bilo to nevarno, saj bi s tem zanemarili skoraj 90 milijard vreden svetovni trg, ki letno raste za 7%. To je hkrati eden od sektorjev, ki lahko pomembno pripomore h gospodarski rasti in delovnim mestom. Poleg tega pa postajamo Evropejci vedno bolj odvisni od sistemov, ki so “postavljeni” v vesolju. In, če bomo vesolje znali skupaj in pametno izkoristiti, bomo lahko naredili ogromno za okolje, razvoj, podnebne spremembe, našo varnost in obrambo ter inovativnost na splošno, še poudarja Evropska komisija.

GALILEO IN KOPERNIK NISTA VEČ OSEBNOSTI IZ PRETEKLOSTI

In kaj smo do sedaj Evropejci naredili na področju vesolja?  Evropska unija se zaveda, da so vesoljski sistemi in tehnologije ključnega pomena za vsakodnevno življenje Evropejcev in delovanje naših podjetij. Od telekomunikacij do televizije in vremenskih napovedi, pa do finančnih sistemov.

Zato je bila ustanovljena Evropska vesoljska agencija (European Space Agency, ESA), ki sicer ni del arhitekture EU, ampak z njo zelo tesno sodeluje. ESA ima trenutno 20 držav članic (večino držav članic EU, Norveško, Švico in Kanado) in štiri sodelujoče države (med katerimi je tudi Slovenija). Njen sedež se nahaja v Parizu, izpostave pa ima še v Nemčiji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Belgiji. Njena naloga je, da “oblikuje Evropski vesoljski program in ga izvaja” (vir: ESA). Programi so oblikovani z namenom izvajanja raziskav o Zemlji, vesolju in osončju, razvoj satelitskih tehnologij in storitev ter podpora evropski industriji.

Vir: Wikipedia
Vir: Wikipedia

V tem kontekstu sta bila razvita tudi programa Galileo in Copernicus. Program Galileo je evropski program satelitske navigacije. Kmalu nam bo omogočal, da s pomočjo evropskih satelitov določimo svojo lokacijo na meter natančno. Galileo bo sicer imel možnost povezovanja z ameriškim GPS in ruskim Glonass sistemom, vendar bo namrenjen izključno uporabi v civilni navigaciji. Galileo bo zagotavljal natančno lociranje tudi ob najtežjih pogojih. Leta 2011 in 2012 so bili v vesolje poslani že štirje sateliti sistema Galileo, ki bodo predstavljali njegovo jedro. Celoten sistem bo sestavljen iz 30 satelitov (27 delujočih in 3 aktivnih rezerv), ki bodo krožili približno 23.222 km nad zemljo.

Program Copernicus je do sedaj najbolj ambiciozen in celovit program opazovanja Zemlje iz vesolja, ki ga izvaja Evropska unija v sodelovanju z ESA. Slednja razvija družino satelitov, ki so prilagojeni misiji Copernicus in bodo nadzirali vreme, posneli dnevne in nočne laserske fotografije, opazovali oceane, atmosfero, storitve na Zemlji, pozicijo polarnih orbit in podnebje. Tovrstni podatki ne bodo služili le v raziskovalne namene, temveč bodo lahko v prihodnosti med drugim uporabljeni tudi za namene ribištva in kmetijstva (kdaj so kje jate rib, kje kaj posejati itd), boja proti podnebnim spremembam ter prilagajanja globalnemu segrevanju ozračja in onesnaženosti.

Vsi programi in ukrepi pa poleg znanstvenih in tehnoloških prednosti prinašajo tudi posel in možnosti za razvoj evropskih podjetij v vesoljskem sektorju. To so večinoma visoko inovativna podjetja, ki bodo v prihodnosti zaposlovala vedno več dobro izobraženih mladih Evropejk in Evropejcev.

Satelit evropskega sistema Galileo. Vir: ec. europa.eu
Satelit evropskega sistema Galileo.
Vir: ec. europa.eu

NEVARNOST ODPADKOV V VESOLJU

Veliko Hollywoodskih filmov je že prikazalo, kaj se zgodi, če neka zadeva v vesolju eksplodira, ali če se zaletita dva satelita/vesoljski plovili. Ampak ali ste vedeli, da lahko odpadki starih satelitov celo prekinejo signale mobilnih telefonov? Zaradi trkov ali težkih manevrov v vesolju, evropski operaterji satelitov letno izgubijo okoli 140 milijonov evrov in okoli 600.000 objektov večjih od 1cm trenutno kroži okoli Zemlje, pri čemer jih je vsak 16.000 večjih od 10cm. Že prvi lahko poškodujejo ključne dele satelita, slednji pa lahko onemogočijo delovanje celotnega sistema, če se vanj zaletijo. Prav tako lahko nastane škoda na Zemlji, če ti odpadki pridejo v atmosfero. Zato je Evropska komisija pripravila osnutek novega porograma, ki bi združil kapacitete držav članic na področju nadzora odpadkov v vesolju. Morda bo lahko prav ta program v prihodnosti zagotovil, da bomo še naprej učinkovito povezani preko naših mobilih omrežij.

MAJHEN KORAK ZA EVROPO, VELIK KORAK ZA EVROPEJCE

Vesoljska politika je verjetno eno od področij, kjer je sodelovanje med državami EU jasno na prvi pogled. Napram vesolju se verjetno vsaka država sama počuti izjemno nemočno. Hkrati so si ZDA že v prejšnjem stoletju zagotovile nekakšen primat nad vesoljsko tehnologijo. Evropejci moramo zato videti preko vsakodnevnih razprav o finančnih in gospodarskih zadevah in investirati v celoto – našo skupno naložbo v raziskave, raziskovanje in uporabo vesolja.

Če bo Evropska unija, v sodelovanju z ESA, še naprej vlagala v raziskave vesolja in vesoljskih sistemov ter tehnologij, lahko imamo Evropejci v prihodnosti velike koristi. Države članice morajo združiti moči in napore (ter proračunska sredstva), da nam zagotovijo varnešjo prihodnost in zdrav planet.

Pomen vesoljskih raziskav in raziskav vesolja je poudarjen v okvirnem programu EU za raziskave in invacije Obzorje 2020. In prav tovrstne raziskave nas bodo pripeljale do pomembnih dognanj o naši preteklosti ter znanj za našo prihodnost. Od tega, kako človeško telo reagira v vesolju, kaj se dogaja ob tem z našimi možgani pa do informacij koliko jat  tun še sploh plava v naših morjih in kdaj in kje lahko pričakujemo naslednji tsunami itd. Na nas bo nato, da bomo znali te podatke razumeti in uporabiti za skupno dobro.

Vir: phys.org
Vir: phys.org
Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a first-generation student of European affairs from Slovenia, a proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s