V Evropi so pretekli teden odmevale javna informacija o predlogu bodoče Evropske komisije, dodatne sankcije za Rusijo ter najnovejši rezultati anket, ki napovedujejo tesen rezultat na škotskem referendumu o neodvisnosti.
Evro-entuziasti, ali v lastnem žargonu “Eurofreaks”, so bili v sredo, 10.9. ob 12.00, prilepljeni na računalniške ekrane. Takrat je namreč potekala novinarska konferenca, na kateri je Predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, razkril predlog svoje ekipe za prihodnjih pet let. Kljub predhodnim špekulacijam, o katerih smo že poročali, je slovenska kandidatka, Alenka Bratušek, dobila portfelj komisarke za energetsko unijo. Francija in Velika Britanija sta dobili pomembni komisarski mesti, in nekatere države se že sprašujejo o morebitnih posledicah tovrstne izbire, piše Deutsche Welle. Po pisanju BBC bi naj Juncker odločitev glede resorja za komisarja iz Velike Britanije sprejel v luči napovedanega referenduma o izstopu države iz Evropske unije, ki se obeta prihodnje leto. Po potrditvi s strani Sveta EU, Komisijo v celoti potrdi tudi Evrpski parlament. Zaključek postopka je moč pričakovati konec oktobra.
ŽELJA PO NEODVISNOSTI
O izstopu iz Združenega kraljestva bodo v prihodnjem tednu odločali na Škotskem. Za razliko od začetka meseca, sedaj analize kažejo, da bo na referendumu prevladalo mnenje tistih, ki odcepitvi Škotske od Velike Britanje nasprotujejo, poroča Le Monde. Aktivisti tako na eni, kot na drugi strani, so se angažirali v rekordnih številkah, britanski podjetniki pa so opravili razpravo glede prihodnosti škotskega gospodarstva v primeru ocepitve. Britanski BBC ob tem piše, da so podporniki referenduma to razpravo označili za orkestracijo Londona. V kolikor bodo Škoti odločili, da z Londonom ne želijo več sodelovati kot del Velike Britanije, bo to prvič v zgodovini Evropske Unije, da se bo država članica razdelila na dva dela. Politične, pravne in gospodarske posledice bodo unikatne in pot mlade škotske države v Evropsko unijo zanimiva, opozarja Euobserver.
Škoti v svoji borbi za neodvisnost niso sami. V Evropi se za odcepitev bori vrsta manjšin in/ali narodov. V petek, 12.9., so na ulicah Barcelone potekali protesti Kataloncev, ki prav tako zahtevajo referendum o lastni državi, piše Euobserver. Regionalni parlament je sicer že odločil, da bi tovrstno posvetovanje izvedli 9. novembra letos, vendar je centralna španska vlada že uradno zavrnila vsakršno legalnost takšnih dejanj.
NAD RUSIJO Z DODATNIMI SANKCIJAMI
Države Evropske unije so se odločile, da zaostrijo sankcije proti Rusiji. Po tem, ko je ruska vojska zasedla vzhodni del Ukrajine, je Unija po poročanju Euobserver, na svojo “črno listo” dodala tudi nekatere ruske energetske firme in oligarhe. Nove naftne firme na seznamu so Rosneft, Transneft in Gazprom Neft, nova sankcionirana podjetja pa so tudi takšna, ki se ukvarjajo z vojaško industrijo (Oboronprom, United Aircraft Corporation. Uralvagonzavod).
Po poročanju BBC je Rusija omejila dobavo plina na Poljsko, saj je slednja pošiljala plin po obratnem plinovodu do Ukrajine.
GRČIJI GRE BOJE, PRAVI SAMARAS
Grški premier je sporočil javnosti, da njegova država ne bo potrebovala novega svežnja finančne pomočAntonis Samarasi, piše Reuters. Grčija bi naj dosegla finančno vzdržnost in bila sposobna začeti sama odplačevati kredite. Finančna pomoč s strani Evropske unije se Grčiji izteče decembra letos, posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa bo država dobivala še do leta 2016, navaja francoski Le Monde.
EU360 