Kot vsako jesen morata Svet in Parlament tudi letos sprejeti proračun za naslednje leto. Komisija je predlog proračuna za leto 2015 predstavila junija letos, Svet pa je svoje stališče sprejel 2. septembra. Svet tako predlaga približno pol milijarde evrov manj obveznosti kot jih je predvidela Komisija (145,08 milijard proti 145,60 milijard iz predloga Komisije) in za dobri dve milijardi manj dejanskih plačil (140 milijard namesto 142,14 milijard iz predloga Komisije). O tem kaj je proračun EU, od kod mu denar in kam ta nabran denar gre v enem izmed prihodnjih prispevkov. Danes se bomo namreč osredotočili na to kako se proračun sploh sprejme.
Kot je razvidno že iz uvodnika Evropska komisija vsako leto najprej pripravi predlog za proračuna. V svojem predlogu sledi načrtu odhodkov, ki jih posredujejo institucije, agencije in ostali organi EU. Komisija mora predlog pripraviti in ga predložiti Parlamentu in Svetu najkasneje do 1. septembra.
“PRVI KROG”
Svet mora nato do prvega oktobra pripraviti svoje
stališče do proračuna in ga skupaj z obrazložitvijo posredovati Parlamentu. Istočasno parlamentarni odbori pripravijo svoja stališča do proračuna, ki jih posredujejo Odboru za proračun, ki mora pripraviti stališče Parlamenta. Na podlagi tega stališča se poslanci odločijo ali bodo odobrili stališče Sveta brez sprememb ali pa ne sprejmejo nikakršne 
odločitve (v tem primeru je proračun sprejet) ali pa da ga bodo spremenili (v tem primeru mora Parlament sprejeti predloge sprememb z absolutno večino in jih posredovati Svetu). Parlament mora stališče do predloga Sveta sprejeti najkasneje v 42 dneh (tj. do 13. novembra). Parlament o stališču Sveta običajno odloča med oktobrskim plenarnim zasedanjem.
“DRUGI KROG”
Ko Parlament posreduje spremenjen predlog proračuna Svetu mora predsednik Parlamenta takoj sklicati spravni odbor. Ta odbor sestavlja 28 predstavnikov Parlamenta in 28 predstavnikov Sveta, njegova naloga pa je da v 21 dneh (do 4. decembra) pripravi skupni predlog proračuna in ga pošlje v potrditev obema institucijama. Dokončna odločitev o proračunu mora tako biti sprejeta v naslednjih 14 dneh (do 18. decembra). V primeru da spravni odbor ne doseže soglasja, mora Komisija pripraviti nov predlog proračuna.
“TRETJI KROG”
Komisija mora nov predlog proračuna sprejeti tudi v primeru ko, kljub doseženemu skupnemu besedilu, obe instituciji (oz. samo ena ob “molku” druge) zavrneta kompromisni predlog.
Proračun je sprejet v kolikor obe instituciji skupni predlog potrdita ali ne sprejmeta nobene odločitve. To velja tudi v primeru, ko kompromisni predlog sprejme samo ena, druga pa “molči”.
V kolikor se zgodi, da Svet kompromisnega predloga ne sprejme, lahko Parlament, v roku 14 dni od zavrnitve s strani Sveta, sprejme svoj prvotni predlog iz “prvega kroga”. To lahko stori v celoti ali pa samo delno – v tem primeru se za nesprejete dele uporabi skupni predlog spravnega odbora.
Obraten scenarij v primeru Sveta pa ni možen. V kolikor Parlament predlog spravnega odbora zavrne ta ne more veljati, četudi ga Svet sprejme.
Proračunski postopek se zaključi s sprejetjem proračuna, ki postane izvršljiv, ko ga podpiše predsednik Parlamenta. V kolikor proračun ni sprejet do začetka naslednjega leta poteka financiranje EU “po dvanajstinah” – največ dvanajstina proračunskih sredstev, kot so bila predvidena za predhodno leto.
Za lažjo predstavo proračunskega postopka si lahko pomagate z interaktivno infografiko, ki jo je pripravil Evropski parlament in ki predstavlja tudi uvodno sliko prispevka. Tisti, ki bi radi prebrali “uradni” postopek, pa si oglejte Pogodbo o delovanju EU v členih od 313 do 316.
EU360 
2 razmišljanji o “ABCDEu – Sprejemanje proračuna EU”