V preteklem tednu se je zvrstil prvi krog zaslišanj kandidatov za komisarje. Preberite, kako jim je šlo in kateri morajo opravljati “domačo nalogo”. V prispevku med drugim tudi o prevzemu WhatsApp s strani Facebooka, enostranski odločitvi Švedske, da prizna Palestino in napovedih Velike Britanije, da bo izstopila iz Sveta Evrope.
21 ZASLIŠANJ, 16 POTRDITEV
Enaindvajset posameznikov, ki so kandidati za komisarska mesta v Junckerjevi Evropski komisiji je že nastopilo pred odbori Evropskega parlamenta. Zaslišanja so bila živhna, podrobna in napeta. Neodvisni bruseljski bloger je predstavil lestvico #EPhearings2014, kjer kandidate rangira glede na njihov nastop na zaslišanju. Pri tem je upošteval kriterije političnosti, kredibilnosti, energije, toplote, sposobnosti povezovanja izven Bruslja in možnosti za potrditev s strani Evropskega parlamenta. Prvi mesto na lestvici trenutno pripada hrvaškemu kandidatu, Nevenu Mimici, ki bi v prihodnji sestavi Komisije prevzel področje razvojne politike.
Po poročanju Euobserverja bodo štirje do sedaj zaslišani kandidati morali odgovarjati na dodatna vprašanja. Ta “domača naloga” je doletela češko kandidatko Vero Jourovo za področje pravosodja, britanskega kandidata Jonathana Hilla za področje finančnih storitev, madžarskega kandidata Tiborja Navracsicsa, odgovornega za izobraževanje in francoskega kandidata Pierra Moscovica za področje gospodarske politike. Britanski kandidat, ki je po mnenju večine poslancev v Evropskem prlamentu nezadostno odgovarjal na njihova vprašanja, bo celo ponovno poklican na “izmenjavo mnenj” s poslanci prihodnji torek. Omenjeni štirje kandidati bodo tako lahko potrjeni šele, ko se bodo poslanci naslednji teden dokončno odločili o ustreznosti njihovih odgovorov. Prav tako poslanci čakajo še pravno mnenje o izjavi o finančnih interesih španskega kandidata za področje raziskav, Miguela Canete.
KONKURENCA – Facebook prevzema WhatsApp
Na področju politike konkurence je ta teden odmevala odločitev Evropske komsije, da dovoli 15 milijard evrov vreden prevzem WhatsAppa s strani Facebooka. Po študijah Komisije namreč ta prevzem ne bo zmotil konkurence na dinamičnem in rastočem trgu digitalnih storitev EU, še piše Euobserver.
ZUNANJA POLITIKA – Palestina in Ukrajina
Nova švedska vlada pod vodstvom premierja Stegana Lofvena je napovedala, da namerava priznati Palestino kot samostojno državo. Švedski prermier je namreč mnenja, da lahko mednarodno dogovorjeno oblikovanje dveh suverenih držav omogoči legitimno željo po varnosti in samostojnosti Izraela in Palestine, poroča Euobserver. Nekatere bivše komunistične države članice so Palestino že priznale, vendar takrat še niso bile članice EU. Švedska odločitev bi pomenila, da Palestino prizna prva država iz Evropske unije.
Premirje med Ukrajino in Rusijo, dogovorjeno pred slabim tednom, se iz dneva v dan krha. V petek, 3. 10., je bilo v bližini strateško pomembnega letališča slišati strele. Po podatkih ukrajinske vlade bi naj prišlo do napada s strani pro-ruskih upornikov, vednar je letališče ostalo v rokah ukrajinske vojske, poroča britanski BBC.
VELIKA BRITANIJA IN FRANCIJA – politika, gospodarstvo in človekove pravice
Izgleda, da ima predsednik Velike Britanije, David Cameron, veliko zabavo z grožnjami o izstopu iz različnih mednarodnih organizacij. Tokrat je napovedal, da ne namreva upoštevati sodb Sodišča Sveta Evrope za človekove pravice kot dokončnih, poroča European Voice. Britanski konzervativci predlagajo, da bi se slednje jemale kot mnenja sodišča oziroma, da bi jih lahko House of Commons britanskega parlamenta zavrnil. To bi pomenilo udarec za evropski sistem človekovih pravic v okviru Evropskega sveta. V kolikor bi britanci želeli spremembo pravil znotraj organizacije, bi potrebovali soglasje vseh 47 članic organizacije. Če pa se to ne bo zgodilo, Cameron grozi z izstopom iz Sveta Evrope. To bi pomenilo, da bi Velika Britanija postala edina evropska država poleg Kazahstana in Belorusije, ki ni članica te najstarejše evropske mednarodne organizacije.
V francoskem Senatu (zgornji dom francoskega parlamenta) je prvič v zgodovini tudi skrajna desničarska (nacionalnistična) stranka Front National, ki jo vodi Marine Le Pen. Izid volitev prejšnjo nedeljo kaže na šibko podporo Predsedniku Françoisu Hollandu (socialistična stranka), ki mu v zadnjih letih ni uspelo oživiti francoskega gospodarstva, piše Al Jazeera. Predstavniki Front National po vstopu v Senat že razmišljajo o naskoku naslednje stopničke – predsedniške funkcije v Franciji.
Francoski Le Figaro popozarja, da bi naj Evropska komisija Franciji vrnila njen predlog proračuna za leto 2015 s komentarjem “prosimo, popravite”. Francoski proračun za prihodnje leto namreč naj ne bi odražal obljub države na področju zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Takšno ponižanje je do sedaj doletelo le Avstrijo. Da se izogne ukoru, bo morala Francija mobilizirati vse svoje diplomatske sposobnosti in poiskati politično rešitev za “prijetnejši” odgovor Evropske komisije. A glede na pravila, ki so jih šefi držav in vlad EU sprejeli pred kratkim, bodo najverjetneje tudi francoski diplomatski manevri premalo.
EU360 