ABCDEu – Evropska centralna banka

V službi sem včeraj spet prejel naslednje vprašanje: “Ali lahko tudi jaz dobim posojilo po 0,5% obrestni meri kot jo dobijo banke? Oziroma, ali si lahko denar po tej obrestni meri sposodim kar neposredno od Evropske centralne banke?” S takimi vprašanji moram priznati se srečujem kar pogosto. Odgovor na vprašanje je seveda ne – ne morete si izposoditi denarja neposredno od ECB-ja. Kaj torej sploh počne ta banka če ne posoja denarja ljudem?

Imacon Color Scanner — Sedež ECB v Frankfurtu (Vir fotograije: ECB)

ECB je pristojna za oblikovanje in izvajanje monetarne politike EU ter upravljanje skupne evropske valute. Skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami vseh držav članic EU sestavlja t. i. Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Poleg ESCB obstaja tudi Evrosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav z evrom. Le-te so zadolžene za vodenje monetarne politike EU.

ECB je pri svojem delu popolnoma neodvisna. ECB, nacionalne centralne banke ter noben član njihovih organov odločanja ne smejo prejemati navodil ali zahtevati od institucij, organov, uradov in agencij EU, vlad držav članic ter katerih koli drugih agencij, institucij in organov.

Glavna naloga ECB in ESCB je skrb za vzdrževanje stabilnosti cen, torej nizko stopnjo inflacije, v državah z evrom. Na ta način ščiti skupno evropsko valuto pred zniževanjem njene kupne moči. To počne z nadzorovanjem denarne ponudbe (vključno z določanjem obrestnih mer na celotnem območju skupne valute) ter s spremljanjem gibanja cen.

Poleg zgoraj naštetih nalog je ECB odgovorna še za naslednje zadeve:

hranjenje in upravljanje z deviznimi rezervami držav članic evroobmočja,
opravljanje deviznih poslov,
podpora za nemoteno delovanje plačilnih sistemov,
izdajanje bankovcev v evroobmočju,
pridobivanje in zbiranje statističnih podatkov (v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami), potrebnih za izpolnjevanje nalog,
s pristojnimi organi sodeluje za nemoteno izvajanje politik glede skrbnega nadzora kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema,
nadzor nad likvidnostjo kreditnih in bančnih ustanov (z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, s kreditnimi posli, določanjem obveznih rezerv kreditnih ustanov v nacionalnih centralnih bankah ali v ECB),
izvajanje nadzora skrbnega in varnega poslovanja kreditnih ustanov,
sodelovanje z vsemi ustreznimi ustanovami in organi (tako znotraj kot izven EU).

Poleg zgoraj naštetih nalog se z ECB pri izvajanju zakonodajnih nalog posvetujejo evropske institucije in oblasti držav članic. Na področju monetarne politike ima ECB tudi pravico do zakonodajne pobude ter lahko celo sprejema in izdaja uredbe, ki so potrebne za izvedbo njenih nalog.

Glavni organi odločanja ECB so Svet ECB, Izvršilni odbor ter razširjeni svet, ki hkrati vodijo tudi ESCB.

Svet ECB sestavljajo člani Izvršilnega odbora ECB ter guvernerji nacionalnih centralnih bank držav članic z evrom. Svet ECB opredeljuje monetarno politiko evroobmočja ter sprejema sklepe glede bližnjih monetarnih ciljev, ključnih obrestnih mer ter zagotavljanja rezerv v ESCB in hkrati oblikuje smernice za njihovo izvajanje. Njegove seje so tajne, se pa lahko Svet ECB odloči da rezultate svojih posvetovanj objavi. Protokol št. 4 o statutu ESCB in ECB (ki je dodan PEU in PDEU) določa, da se Svet sestane vsaj desetkrat letno, vendar se dejansko sestaja bistveno bolj pogosto – dvakrat mesečno. Njegovih sej se lahko udeležijo tudi predsednika Sveta in Evropske komisije.

Izvršilni odbor uresničuje monetarno politiko, ki je določena s smernicami in sklepi Sveta ECB ter daje navodila nacionalnim centralnim bankam. Poleg tega je odgovoren za pripravo sestankov Sveta ECB ter zagotavlja tekoče poslovanje ECB. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik in štirje drugi člani. Člane Izvršilnega odbora imenuje Evropski svet s kvalificirano večino, na priporočilo Sveta, po predhodnem posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ECB. Člani Izvršilnega odbora so lahko samo državljani držav članic EU ter morajo imeti ugled in poklicne izkušnje na monetarnem oz. bančnem področju. Njihov mandat traja 8 let brez možnosti podaljšanja. Običajno se sestaja enkrat tedensko.

Razširjeni svet sodeluje pri uresničevanju svetovalne funkcije ECB pri pripravi aktov EU s področja delovanja ECB in izvajanja bonitetnega nadzora kreditnih in finančnih institucij, zbiranju statističnih podatkov, poročanju ECB ter pri pripravah na širitev evroobmočja. Sestavljajo ga predsednik ter podpredsednik ECB ter guvernerji vseh nacionalnih centralnih bank držav članic EU. Pri njegovem delu lahko sodelujejo tudi drugi člani Izvršilnega odbora, vendar pri tem nimajo glasovalne pravice. Razširjeni svet bo svoje naloge opravljal zgolj dokler vse države članice EU ne bodo uvedle evra kot svoje nacionalne valute.