O ekoloških oznakah sem že pisala, pa mi tema zdrave in kakovostne prehrane ne da miru. Ko stojim pred policami v našem supermarketu, se vedno sprašujem, kako naj se odločim med različnimi razdelki paradižnikov, kumaric, jabolk in banan, ki na prvi pogled izgledajo zelo podobno, so pa drugače označeni in nosijo različne cene. Zakaj lahko nekatera jabolka stanejo samo 49 centov na kilogram, med tem, ko tista zraven njih dosežejo ceno celo evra in pol? Kaj pomenijo kategorije sadja in zelenjave in ali je sadje »pravilnih oblik« boljše in bolj zdravo?
Ste že kupile ravno banano ali kvadratno lubenico?
Zgodba o ravnih bananah (in včasih tudi kumaricah), ki bi naj bile posledica pravil Evropske unije, je v nekaterih državah postala že stalnica. Na srečo pa v njej ni zelo veliko resnice. Pravila EU namreč skrbijo, da smo kupci obveščeni o kakovosti sadja in zelenjave, ki jih kupujemo, in jih zato razdeli v tri razrede: Razred »Ekstra«, Razred I in Razred II. Pravila glede oblike sadja in zelenjave, ki prepovedujejo odstopanja od »normalne« oblike so obvezna le za kategorijo Ekstra. To torej pomeni, da morajo biti banane (ali kumarice ali drugo sadje) pravilnih oblik glede na njihovo naravno obliko. Morda obstaja sorta banan, ki so ravne. Ampak morebitne ravne banane niso posledica skupnih evropskih pravil. Kategorije sadja in zelenjave pa so. In kar je še bolj pomembno – različne kategorije pomenijo različno ceno. Torej EU tako varuje ne samo naše zdravje, ampak tudi naše denarnice.
- Razred »Ekstra« zajema tiste proizvode, ki so vrhunske kakovosti. Značilni morajo biti za svojo sorto in/ali trgovinsko vrsto, biti morajo brez poškodb (razen majhnih površinskih). V enoti pakiranja proizvodov Razreda »Ekstra« je lahko le 5 % takšnih, ki so iz Razreda I.
- Razred I so tisti proizvodi, ki so dobre kakovosti in so značilni za svojo sorto in/ali trgovinsko vrsto. Sadje in zelenjava v tem razredu lahko ima majhne poškodbe, če ne vplivajo na splošni videz, kakovost in trajnost proizvoda. V enoti pakiranja je lahko 10 % proizvodov takšnih, ki so iz Razreda II.
- Razred II pa so vsi ostali proizvodi, ki sicer ne spadajo v višja razreda, ampak še vedno izpolnjujejo minimalne zahteve. Ti proizvodi lahko imajo majhne poškodbe, če te ne spremenijo kakovosti, trajnosti in predstavitve. Glede izgleda za Razred II ni posebnih pravil. V enoti pakiranja je lahko 10 % proizvodov takšnih, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev, razen če gnijejo, so pokvarjeni ali zaradi drugih razlogov niso primerni za uporabo.
Od kod je moja solata in kakšni so minimalni standardi
Sadje in zelenjava na naših trgovinskih policah morata biti seveda primerno označena. Od tega, da se jasno zapiše država porekla, pa do številke serije, imena proizvajalca, blagovne znamke itd. V Sloveniji za kakovost živil skrbijo v Inšpektoratu za kmetijstvo in gozdarstvo, hrano in okolje. Ta inšpektorat nadzoruje, če so izpolnjene zahteve glede označevanja živil, ugotavlja pa tudi nepravilnosti glede sledljivosti proizvodov in njihove predpisane kakovosti.
Natančnejša pravila glede zahtev za označevanje sadja in zelenjave lahko najdete na straneh Ministrstva za kmetijstvo.
Poleg tega pa je Evropska unija poskrbela, da veljajo nekatera temeljna pravila glede tržnih standardov za sadje in zelenjavo, od tega, da se lahko tržijo samo zdravi, neoporečni proizvodi, do tega, da države članice redno pregledujejo uvoženo sadje in zelenjavo preden ju sprostijo v prosti promet na skupnem evropskem trgu. Splošni tržni standardi določajo, da morajo biti proizvodi nepoškodovani, zdravi, čisti, brez škodljivcev in poškodb zaradi škodljivcev, brez odvečne zunanje vlage in brez tujega vonja in okusa.
Za nekatere proizvode veljajo posebni tržni standardi. Ti proizvodi so jabolka, agrumi, kivi, solata, kodrolistne endivije in endivije eskariol, breskve in nektarine, hruške, jagode, paprika, namizno grozdje in paradižnik. Iz pravil pa so izvzete negojene gobe, kapre, grenki mandelj, neoluščeni mandeljni, neoluščeni lešniki, oluščeni orehi, pinjole, pistacije, makadamija, pekan, drugi oreški, posušene rajske smokve, posušeni agrumi, mešanice tropskih oreščkov, mešanice drugih oreščkov in žafran.
Moje češnje so bolj rdeče!
Kakorkoli so torej ukrivljene banane v naših trgovinah, že samo dejstvo, da so prispele na police, zagotavlja njihovo minimalno kakovost. Zato smo lahko potrošniki v Evropi mirni, da so za nas tudi varne. Razlike med vrstami sadja in zelenjave se torej kažejo v kakovostnih razredih (kar se nemalokrat pozna tudi na ceni) in pa seveda dejstvu, ali prihajajo iz ekološke pridelave ali ne.
Konec koncev in roko na srce, domače češnje so vedno bolj rdeče od sosedovih, ki so iste sorte, ampak rastejo na drugi zemlji. Ali obratno? 😊
Dodatne informacije o kakovostnih razredih sadja in zelenjave v Evropski uniji:
https://agriculturecms.gov.mt/en/agricultural_directorate/Pages/marketingStandardsFreshFruitVeg.aspx
https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2007/1580/oj?locale=sl
https://www.unece.org/fileadmin/DAM/trade/agr/promotion/2011_Thailand/EUMarketingStandards_2011.pdf
https://agriculturecms.gov.mt/en/agricultural_directorate/Pages/marketingStandardsFreshFruitVeg.aspx
Na kakšne načine nas EU še varuje?
https://europa.eu/euprotects/content/homepage_sl
EU360 