Novoletna zaobljuba: Izbiram ekološko hrano

Po božično-novoletnih praznikih si marsikdo obljubi, da bo začel hujšati, ali pa vsaj, da se nikoli več ne bo tako zelo najedel. Jaz pa sem se letos odločila, da namesto diete poskusim nekaj novega. V 2019 želim uporabljati čim več izdelkov, pridelanih na zdrav, naraven in tradicionalen način. O BIO/EKO certifikatih za živila se sliši ogromno. Predvsem, odkar sem mamica, skoraj vsak dan berem in poslušam o zdravi in neškropljeni prehrani. Ekološko pridelano hrano bi načeloma morali enostavno prepoznati in vedno več je trgovin, ki prodajajo izključno živila in izdelke, označene z majhnim zelenih listkom.

Ker želim za svojo malo Mio samo najboljše in najbolj zdravo, sem se pozanimala in poiskala informacije o tem, kaj BIO/EKO certifikati res pomenijo in kakšna pravila morajo upoštevati proizvajalci ekoloških kmetijskih proizvodov.

Ugotovila sem, da ni vse BIO, kar je na tržnici. In ni vse na tržnici, kar je BIO!

people-2586656_1920

Mali zeleni evrolistek

Vsaka mamica verjetno pozna simbol zelenega listka, sestavljenega iz zvezdic. Ta nam pove, da proizvod spoštuje naravo in je pridelan na naraven način ter v skladu s pravili,* ki za ekološke izdelke veljajo v Evropski uniji. Če gre za predelan proizvod, listek pomeni, da je vsaj 95% vseh kmetijskih proizvodov izdelka iz ekološkega kmetijstva.

Pa lahko zelenemu evrolistku res zaupamo? Ekološke pridelovalce nadzorujejo kontrolni organi, živali morajo biti na prostem, gensko spremenjeni organizmi niso dovoljeni. Prav tako so ekološki pridelovalci omejeni s striktnimi pravili glede uporabe kemičnih pesticidov in gnojil, antibiotikov ter aditivov v hrani. Večina ekoloških pridelkov je proizvedena lokalno in po tradicionalnih postopkih.

tabel1

Če torej na embalaži otroške kašice, sadja, zelenjave, mesa, ali pa vina (če ne dojite več 😉) najdete zeleni evrolistek, ste lahko prepričane, da je vse ok.

EU nas z evrolistkom varuje in izdelek je zagotovo pridelan na zdrav način, skladno s strogimi pravili in s spoštovanjem do narave ter dobrobiti živali. Več informacij lahko poiščete tukaj. Zato sem se začela tudi izogibati tržnic, ki nimajo jasno označenega načina pridelave. Namreč, kar nam prodajajo kot ‘domače’ je lahko tudi zelo škropljeno. Kar pa ima ekološki certifikat, pa mora biti vzgojeno po pravilih.

Poleg evrolistka, pa lahko na embalažah najdete še druge, nacionalne ali zasebne, oznake. V Sloveniji je to še oznaka ‘ekološki’, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave, kor sta ‘bio’ in ‘eko’. Pravila označevanja najdete na straneh Ministrstva za kmetijstvo. Tukaj pa lahko najdete še vrsto drugih oznak, vezanih na naravno/ekološko/integrirano pridelavo hrane ter informacije o tem, kaj pomenijo.

Varna hrana za zdrave dojenčke

Doječe mamice verjetno niti ne pomislimo na vsa vprašanja, ki si jih zastavljate tiste, ki uporabljate adaptirana mleka. Poleg enormne izbire med različnimi blagovnimi znamkami, verjetno pomislite tudi na varnost napitka, ki ga vsak dan pije vaš dojenček.

Tudi glede adaptiranega mleka, ki se prodaja v Evropi, smo lahko mirne, saj je EU poskrbela, da mora biti skladno z njenimi strogimi pravili varne hrane.

Na primer, formula mora imeti jasno označeno, ali gre za začetni ali nadaljevalni pripravek. Prav tako mora biti posebej označena otroška hrana iz predelanih žit in pa otroška hrana na splošno. Več informacij lahko najdete tukaj in tukaj.

bottle

Dobra novica je torej, da so standardi glede varnosti hrane, tudi in predvsem tiste za dojenčke, v Evropski uniji med najvišjimi na svetu. Pravila EU zajemajo celotno verigo proizvodnje in predelave živil v EU ter uvoženo in izvoženo blago. Na področju varnosti hrane so ta pravila vezana predvsem na higieno živil, zdravje živali, zdravje rastlin in preprečevanje onesnaževanja živil in krme.

Dobra in slaba novica je, da lahko vsak proizvod, ki se prodaja v eni državi EU, prodaja tudi v vseh drugih državah, kar bi lahko otežilo nadzor teh standardov. Spet dobra novica je, da že skoraj štirideset let obstaja sistem hitrega obveščanja za hrano in krmo (RASFF), kjer nacionalni varnostni organi, Evropska komisija, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Nadzorni organ EFTA, Norveška, Lihtenštajn in Islandija delijo informacije na tem področju ter 24 ur na dan bdijo nad morebitnimi kršitvami in nevarnostmi za potrošnike. Od leta 2014 pa obstaja tudi RASFF portal za potrošnike z vpogledom v vse prijavljene primere.

Jejmo lokalno

Poleg iskanja izdelkov iz ekološke pridelave pa me je začelo zelo zanimati tudi, kje je je hrana pridelana. Nekako mi je všeč izraz ‘misli globalno, deluj lokalno‘ in še predvsem, ko gre za kmetijske pridelke menim, da je bolj ‘eko’ (in morda tudi lažje za našo prebavo), če jemo tisto, kar lahko zraste na babičinem vrtu, kot pa živila, ki jih uvažamo z drugih koncev sveta in zaradi prevoza k nam ustvarjajo velik ogljični odtis.

Vsi izdelki z zelenim evrolistkom imajo tudi informacijo o poreklu pridelka. Ker Evropska unija deluje kot skupni trg s skupnimi pravili, nam oznaka o poreklu pove, ali je vaš nakup iz ‘Kmetijstva EU’, ‘Kmetijstva izven EU’ ali kombinacije obeh. Če vse sestavine izhajajo iz ene same države članice EU, na primer Slovenije, lahko k tem oznakam dodamo tudi informacijo o točni izvorni državi.

Če pa želimo poiskati našo najbolj avtentično, tradicionalno hrano, na katero smo ponosni, in ki smo jo zaščitili pred ‘izposojami’ naših sosednjih držav, pa lahko pobrskamo po EU bazi podatkov DOOR.

Gre za seznam vseh izdelkov, ki so prijavljena z Zaščitenim geografskim poreklom, Zaščiteno geografsko oznako in Zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Slovenija ima trenutno v bazi DOOR vpisanih 25 izdelkov, vključno s kranjsko klobaso, bovškim sirom in piransko soljo. Potica pa je trenutno v postopku.

Skrb vzbujajoča zavržena hrana

trash73 kg hrane je v letu 2015 zavrgel vsak prebivalec Slovenije. To je 14 % več kot leta 2013, kažejo podatki Statističnega urada. Povečuje se količina hrane, ki se zavrže, preden pride na krožnik. V Evropski uniji letno zavržemo okoli 88 milijonov ton hrane, pravi Evropska komisija, kar pa ni samo etična ali gospodarska skrb, ampak tudi neodgovorno ravnanje do okolja. Nekaj nasvetov za zmanjšanje živilskih odpadkov lahko najdete tukaj.

 

 

 

*Evropska pravila o ekološki pridelavi hrane in označevanju:

UREDBA SVETA (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I am a young mum to a clever and adorable baby girl and I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. On Twitter as @SpelaMa on Instagram as @spela_ma.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.