Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?

O ekoloških oznakah sem že pisala, pa mi tema zdrave in kakovostne prehrane ne da miru. Ko stojim pred policami v našem supermarketu, se vedno sprašujem, kako naj se odločim med različnimi razdelki paradižnikov, kumaric, jabolk in banan, ki na prvi pogled izgledajo zelo podobno, so pa drugače označeni in nosijo različne cene. Zakaj lahko nekatera jabolka stanejo samo 49 centov na kilogram, med tem, ko tista zraven njih dosežejo ceno celo evra in pol? Kaj pomenijo kategorije sadja in zelenjave in ali je sadje »pravilnih oblik« boljše in bolj zdravo?

071917_LS_growth-curve_weaning_main_FREE

Preberi več “Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?”

Advertisements

Evropske mišice. Dobesedno.

Ali veste, kdo je zmagal na olimpijskih igrah v Londonu glede na število medalj? Če mislite na Združene države Amerike, se motite. Namreč zmagovalka po štetju medalj na zadnjih olimpijskih igrah (prav tako kot v bistvu že prej) je bila Evropska unija. Nepremagljivi atleti držav članic Evropske unije so skupaj dosegli 305 medalij (92 zlatih, 104 srebrne in 109 bronastih), med tem ko so ameriški kolegi zbrali skupno 104 medalje (46 zlatih, 29 srebrnik in 29 bronastih) (več informacij tukaj in tukaj). Tudi ko preračunamo število medalj na prebivalca, Evropa ostaja v vodstvu z eno medaljo na 1.7 milijona prebivalcev, pri čemer so američani priborili 1 medaljo na 3 milijone prebivalcev.

Zdaj veste, da je Evropska unija olimpijska velesila. Sedaj pa preberite še, kaj naredi Evropejce tako zelo uspešne športnike in na kakšne načine sodelujemo na področju športa in zdravega življenja.

340201_2
Sir Chris Hoy, britanski atlet, je v Londonu svojo zmago proslavil z zastavo EU. Vir: express.co.uk

Preberi več “Evropske mišice. Dobesedno.”

Varstvo potrošnikov – kaj pravi EU o gensko spremenjenih organizmih

Vir: modernfarmer.com
Vir: modernfarmer.com

Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane bo danes glasoval o novih določilih na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Preberite, kaj natančneje določa nov dokument Komisije, kako dolgo lahko traja zakonodajni postopek, če se zavleče v drugo branje in kdaj lahko pričakujemo končno odločitev.

V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojenje le dveh GSO, pri čemer se goji le enega. Koruza MON 810, katere genska sprememba zagotavlja zaščito pred zajedalci, je bila potrjena za gojenje že leta 1998. Trenutno jo gojijo v petih državah (Španija, Češka, Romunija in Slovaška) in predstavlja 1,56% vse koruze, gojene v EU ter 0,26% vse gensko spremenjene koruze na svetu. Leta 2010 je bil za gojenje in procesiranje potrjen tudi gensko spremenjen krompir, imenovan “Amflora”, vendar se od 2011 dalje ne kultivira več.

Preberi več “Varstvo potrošnikov – kaj pravi EU o gensko spremenjenih organizmih”