Ali veste, kdo je zmagal na olimpijskih igrah v Londonu glede na število medalj? Če mislite na Združene države Amerike, se motite. Namreč zmagovalka po štetju medalj na zadnjih olimpijskih igrah (prav tako kot v bistvu že prej) je bila Evropska unija. Nepremagljivi atleti držav članic Evropske unije so skupaj dosegli 305 medalij (92 zlatih, 104 srebrne in 109 bronastih), med tem ko so ameriški kolegi zbrali skupno 104 medalje (46 zlatih, 29 srebrnik in 29 bronastih) (več informacij tukaj in tukaj). Tudi ko preračunamo število medalj na prebivalca, Evropa ostaja v vodstvu z eno medaljo na 1.7 milijona prebivalcev, pri čemer so američani priborili 1 medaljo na 3 milijone prebivalcev.
Zdaj veste, da je Evropska unija olimpijska velesila. Sedaj pa preberite še, kaj naredi Evropejce tako zelo uspešne športnike in na kakšne načine sodelujemo na področju športa in zdravega življenja.
Čeprav Olimpijski komite še ne šteje medalij za Evropsko unijo kot takšno, v Evropski uniji verjetno ni glavnega mesta, kjer ob sprehodu na ulicah ne bi srečali vsaj nekaj rekreativnih tekačev (čeprav je pojav v mestih na jugu EU verjetno malo redkejši). Evropejci smo načeloma športno aktivni, veliko se nas s fizično aktivnostjo ukvarja že od malega. Pomislimo le, kdo ni obiskoval kakšnega športnega krožka, gimnastike ali pohodniške skupine že od mladih nog dalje. Zadnja leta v Ljubljani, Bruslju, Berlinu, Londonu, Trstu in drugod poteka nešteto športnih prireditev, kjer tako profesionalci kot tudi amaterji testirajo svoje sposobnosti, merijo moči ali pa enostavno uživajo na družabnem dogodku. Evropske ekipe se merijo v prvenstvih v košarki, nogometu, rokometu pa tudi šahu in drugih manj “mainstream” športih. V državah članicah Evropske unije obstaja veliko število športnih organizacij (seznam je dostopen tukaj), ki pa se povezujejo v mednarodne in evropske organizacije (seznam je dostopen tukaj) ter evropska športna društva (seznam je dostopen tukaj).
NEKAJ ŠTEVILK V STATISTIKI. Po podatkih Eurostata za leto 2014 se s športom ukvarja 58% Evropejk in Evropejcev, of tega 48% za namene rekreacije kot je na primer kolesarjenje od ene točke do druge, ples ali vrtnarjenje. Na splošno se s športom pogosteje ukvarjajo moški, predvsem so razlike z ženskami očitne v starostni skupini 15-24 let, kjer redno trenira 74% fantov in le 55% deklet. Verjetno po pričakovanjih pa se delež fizične aktivnosti znižuje s starostjo in po 55. letu starosti šport opusti 71% žensk in 70% moških. Delež aktivnih državljank in državljanov se sicer niža, zato je potreba po promociji gibanja še toliko bolj pomembna. Večina (62%) Evropejcev in Evropejk pravi, da se s športom ukvarja, da izboljša zdravje. Poleg tega so glavni razlogi za fizično aktivnost še “biti fit” (40%), sprostitev (36%) in zabava (30%).
Evropejci pa nismo samo dejavni športniki, temveč tudi prostovoljci na področju športa. 7% Evropejcev namreč prostovoljno dela na področju športa in več kot tretjina temu namenu posvetu vsaj šest ur na mesec, pri čemer delež prostovoljstva narašča predvsem na področju pomoči na športnih prireditvah.
NEKAJ ŠTEVILK V GOSPODARSTVU. Če pa pogledamo v gospodarstvo in vlogo športa za ekonomske dejavnosti v Evropi, pa študija Evropske komisije kaže, da je dodana vrednost športa v 1,13% oziroma 1,76% v primeru širše definicije. Tukaj gre predvsem za organiziran šport (klubi, javna prizorišča, organizacija dogodkov). V letu 2005 je bil neposredni vpliv na gospodarstvo EU vreden 112,18 milijard evrov oziroma 173,86 milijard evrov. Največja dodana vrednost je bila zabeležena v rekreacijskem sektorju, kulturnih in športnih storitvah takoj za izobraževanjem in hotelskimi in restavracijskimi storitvami. Poleg tega v Evropski uniji šport predstavlja 2,12% služb oziroma okoli 4,46 milijona zaposlenih. Največ zaposlenih na področju športa je v Nemčiji (1,15 milijona služb), Veliki Britaniji (preko 610 000 služb) in Franciji (preko 410 000 služb).
GOSPOD ERASMUS TUDI ŠPORTA. Prvič v njegovi zgodovini, je v program Erasmus+ vključeno tudi področje športa. Pri tem program predvsem:
- Naslavlja čezmejne grožnje za integriteto športa (npr. doping, dogovarjanje rezultatov, nasilje, netoleranca in diskriminacija);
- Promovira in podpira dobro upravljanje v športu in v primeru dvojnih karier atletov;
- Promovira prostovoljne aktivnosti v športu, vključno z družbeno vključenostjo, enakimi možnostmi in ozaveščanje o pomenu fizične aktivnosti za zdravo življenje preko enakega dostopa do športa za vse.
V okviru Erasmus+ se lahko na razpise povezane s športom prijavijo organizacije in tudi javne ustanove. Več informacij je na voljo tukaj.
PA ŠE NEKAJ PRAVA. Po 6. členu Lizbonske pogodbe šport sodi v kompetenco Evropske unije, kjer lahko slednja podpira, koordinira in dopolnjuje dejavnosti držav članic. Nadalje je v Naslovu XII šport združen z izobraževanjem, usposabljanjem in mladimi, pri čemer je poudarjeno, da bo razvijala evropsko dimenzijo športa, podpirala odprtost v športnih tekmovanjih in sodelovanje med organizacijami na področju športa. Prav tako pogodba določa, da bo EU delovala v smeri varovanja fizične in moralne integritete športnikov in športnic, predvsem mladih. Namen ukrepov EU je torej podpreti ukrepe držav članic in jih po potrebi dopolniti, pudarja Evropska komisija v svojem Sporočilu, ki trenutno služi za temeljni dokument za sodelovanje držav članic EU na področju športa.
Konec leta 2013 je Komisija sprejela tudi triletni načrt dela za obdobje 2014-2017, v katerem določa ključne konkretne naloge na področju integritete športa, športa v gospodarstvu in športa v družbi. Začenši z letošnjim letom Evropska komisija načrtuje tudi organizacijo Evropskega tedna športa.
ZA ZAKLJUČEK. Kljub izjemnim olimpijskim rezultatom Evropejci ne moremo uiti trendu zahodnega sveta, kjer fizična neaktivnost pričenja prevladovati. Slednje ne vpliva negativno le na naše zdravje, temveč posledično (in v kombinaciji s starajočo se populacijo) tudi na naše zdravstvene sisteme (Marušič et al.*). Zato zdaj hitro zaprite računalnik in pojdite na zrak hodit, tečt, rolat, karkoli. Gibajmo se skupaj za bolj aktivno, bolj zdravo in manj stresno Evropo!
* Ta prispevek je posvečen novemu mlademu PhD doktorju. Čestitke! 🙂
EU360 