Varstvo potrošnikov – kaj pravi EU o gensko spremenjenih organizmih

Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane bo danes glasoval o novih določilih na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Preberite, kaj natančneje določa nov dokument Komisije, kako dolgo lahko traja zakonodajni postopek, če se zavleče v drugo branje in kdaj lahko pričakujemo končno odločitev.

V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojenje le dveh GSO, pri čemer se goji le enega. Koruza MON 810, katere genska sprememba zagotavlja zaščito pred zajedalci, je bila potrjena za gojenje že leta 1998. Trenutno jo gojijo v petih državah (Španija, Češka, Romunija in Slovaška) in predstavlja 1,56% vse koruze, gojene v EU ter 0,26% vse gensko spremenjene koruze na svetu. Leta 2010 je bil za gojenje in procesiranje potrjen tudi gensko spremenjen krompir, imenovan “Amflora”, vendar se od 2011 dalje ne kultivira več.

DEFINICIJA GSO IN TRENUTNO VELJAVNA ZAKONODAJA

Evropska zakonodaja definira gensko spremenjene organizme (GSO) kot orgamizme z umetno spremenjenimi geni z namenom, da se spremeni njihove lastnosti. Dosedaj je bila najbolj kontroverzna uporaba GSO tehnologije povezana s hrano. Tako lahko na primer manipulacija genetske zasnove zagotovi “naravno” zaščito pridelka pred škodljivci. Hkrati pa se tehnologija GSO uporablja tudi v raziskavah na področju biologije, farmacije in eksperimentalne medicine.

Glede na to, da gre za relativno novo tehnologijo, katere dolgoročni učinki na človeško zdravje in zdravje živali še niso potrjeni, na skupnem trgu EU že obstajajo določena pravila za pridelavo hrane in krme iz GSO ter zagotavljanje sledljivosti tovrstnih izdelkov in pridelkov. Na teh področjih trenutno veljata Uredba 1825/2003 o gensko spremenjeni hrani in krmi ter Uredbe 1930/2003 o sledljivosti in označevanju GSO.

Trije glavni cilji dosedanje zakonodaje so:

• Varstvo človeškega zdravja in zdravja živali s strogimi postopki preverjanja GS hrane in krme preden lahko stopi v prodajo,
• Zagotavljanje skupnih učinkovitih, transparentnih in ne predolgih postopkov za ugotavljanje tveganj in avtorizacijo,
• Jasno označevanje, ki zagotavlja, da lahko potrošniki izbirajo proizvode na podlagi relevantnih in enostavno dostopnih informacij.

Evropska zakonodaja torej trenutno določa, dase  lahko GSO goji v Evropski uniji le pod pogojem, da se pred tem pridobi dovoljenje na podlagi ocene tveganj, ki jo izvajajo nacionalni organi in Evropska agencija za varnost hrane (European Food Safety Authority, EFSA).

Takšna določila so državam članicam omejila možnosti odločanja o gojenju rastlin za hrano in krmo na njihovih lastnih ozemljih, zato so leta 2009 prosile Evropsko komisijo, da pripravi revizijo pravil o GSO, da bi lahko države imele možnost, da popolnoma prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju, v kolikor bi to želele.

NOVA PRAVILA DAJEJO VEČ IZBIRE DRŽAVAM

Glede na besedilo predloga Evropske komisije in dodelav določil s strani Sveta ministrov in Evropskega parlamenta (glej spodaj), bi nova zakonodaja omogočala državam članicam, da prepovejo kultivacijo GSO na svojem ozemlju. To bo lahko storila tudi, če bo organizem potrjen na ravni EU. Hkrati pa si bodo države članice odprle možnost, da po desetih letih gojenja določenega GSO na svojem ozemlju ponovno preverijo njegov vpliv na zdravje ljudi in živali ter ponovno odločijo glede morebitne prepovedi gojenja tega organizma.

Država članica bo lahko sprva prepovedala gojenje GSO brez utemeljitve. Po tem pa, ko je nek organizem dobil dovoljenje s strani EU, pa bo morala država za svoj “opt out” predstaviti argumentacijo na podlagi okoljskih in kmetijskih ciljev, načrtovanja mest in podeželja, socialnih in gospodarskih razlogov ter drugih.

PETLETNI POSTOPEK SE ZAVLEČE V DRUGO BRANJE

Evropska komisija je junija 2010 predstavila predlog zakonodajnega dokumenta (povzetek), ki ga je poslala v obravnavo Svetu in Evropskemu parlamentu. Ker gre tukaj za področje varstva potrošnikov na skupnem trgu, sta ti dve instituciji soodločevalca. To pomeni, da se morata o končnem besedilu zakonodajnega predloga strinjati obe, torej večina poslancev v Evropskem parlamentu ter ministrov držav članic.

Evropski parlament je svoje stališče sprejel na plenarnem zasedanju junija 2011. Že pred tem se je sestal Svet ministrov, kjer je Predsedstvo predstavilo osnutek kompromisnega besedila. Kljub temu pa je pomembno število delegacij izrazilo zadržke, zato je bilo dogovorjeno, da se z nadaljevanjem pogajanj počaka (povzetek).Ne glede na to, da so zaporedna predsedstva v naslednjem letu poskušala doseči dogovor, pa je trajalo do julija 2014, da so države članice sprejele kompromis (stališče Sveta).

Zdaj se je žogica vrnila na stran Evropskega parlamenta, ki bo preko svojega Odbora ENVI dodelal stališče ter ga, v primeru, da bo potrjeno v Odboru, poslal na glasovanje na plenarno zasedanje. V korlikor bi v drugem branju šlo vse po načrtih, bi lahko bilo končno besedilo sprejeto v prihodnjem letu.