Po Ljubljani in Bledu: Zamegljena vloga Slovenije v Evropski uniji prihodnosti

Bela knjiga o prihodnosti Unije je odprla vrata novim formatom, ki jih evropske institucije in nacionalni politiki raziskujejo, da bi razpravo o bodočnosti skupnih evropskih integracij približali državljanom Evropske unije v vseh državah članicah. Komisarji, kot je Violeta Bulc opravljajo razprave z državljani, pred nekaj dnevi je podoben dialog z državljani napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, nestrpno pa pričakujemo letni nagovor predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil svojo vizijo za Evropo.

V Sloveniji se je v preteklem tednu mudil prvi podpredsednik Evropske Komisije, Frans Timmermans, ki je z državljani razpravljal na nacionalni televiziji, pogovor je bil v živo predvajan tudi po radiu ter na družbenih omrežjih predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Le dan za tem je o Evropski uniji tekla razprava tudi v okviru Blejskega strateškega foruma. Ko spremljamo razprave o Evropski uniji v Sloveniji, pa nemalokrat opazimo kratkoročno usmerjenost tako državljanov, kot tudi tistih, ki našo državo predstavljajo v Bruslju in v njenem imenu sprejemajo odločitve. O dolgoročnih scenarijih se opredeljujejo v Bruslju, v Sloveniji pa razmišljamo o čim več kohezijskih sredstvih in sosedskih odnosih za naslednjih nekaj let. To se je pretekli teden izkazalo tako v studiu 3 RTV Slovenije, kot tudi v veliki dvorani na Bledu.

evropska komisija
Prvič v zgodovini je razprava z državljani o prihodnosti EU potekala na nacionalni televiziji v večernih urah. Vir: Evropska komisija

Continue reading “Po Ljubljani in Bledu: Zamegljena vloga Slovenije v Evropski uniji prihodnosti”

Advertisements

Ljubljanska pobuda- instant besedilo iz konzerv preteklih pogodb

Kaj Ljubljanska pobuda resnično je? Kaj je zapisano na slabih 70 straneh besedila, ki bi naj tako zelo pompozno naznanilo novo obdobje v razvoju evropskih integracij in spodbudilo Slovence in Evropejce, da postane(m)jo bolj evropski?

Ljubljanska pobuda bo morda Slovencem dala občutek pripadnosti evropski družini in soodgovornosti za evropski projekt. Del politične kampanje Predsednika Republike pa je (žal) svetlobna leta oddaljen od potencialne nove Ustave za Evropsko unijo.

Opravljena je bila predstavitev, spisana so bila sporočila za javnost, podane izjave in nastalo je pričakovano število prispevkov v slovenskih medijih. Ljubljanska pobuda kot del politične kampanje; kot dokument, ki bo postal nova Ustava za EU; kot nekaj, kar je nastalo na sprehodu državotvornih Slovencev; iniciative, ki jo je podprl Predsednik Republike.

V dežju notranjepolitičnih analiz, smo pripravili evropski vpogled v vsebino besedila Ljubljanske pobude  (The New Draft Treaty for the Constitution of the European Union).

65371288_photo_514751_20170106_4
Vir: rtvslo.si

Continue reading “Ljubljanska pobuda- instant besedilo iz konzerv preteklih pogodb”

Slovenski pogled na Bruselj (in London)

Prejšnji vikend je mojo pozornost pritegnil članek na spletnem portalu časnika Finance, ki povzema rezultate raziskave, ki jo je v povezavi z nedavnimi dogodki povezanimi z odnosom Velike Britanije do EU pripravila britanska agencija Lord Ashcroft Pools. Poleg ugotavljanja kaj si Evropejci mislijo o obstanku Velike Britanije v EU (60% si jih želi da država ostane v povezavi, samo 10% pa bi si jih želelo, da država odide) pa raziskava tudi ugotavlja kaj je državljanom vsake posamezne države najbolj všeč in kaj nas v EU najbolj moti. Rezultati za Slovenijo niso presenetljivi, kažejo pa naše nepoznavanje delovanja EU in na problem, ki ga imajo tudi drugi Evropejci – od Evropske unije bi radi samo koristi, nihče pa ne obveznosti, ki jih ta prinaša.

(Vir: MZaplotnik/Wikimedia Commons)
(Vir: MZaplotnik/Wikimedia Commons)

Continue reading “Slovenski pogled na Bruselj (in London)”

Evropska politika konkurence ali zakaj Cimos potrebuje odobritev Bruslja

V ponedeljek je Evropska komisija v svojem sporočilu za javnost objavila odločitev, da odobri državno pomoč Slovenije podjetju Cimos, ki bo dosegla kar 97 milijonov evrov. Ekskluzivna pravica Evropske komisije, da se odloča na področju politike konkurence izvira iz želje držav članic po zagotavljanju, da na skupnem trgu skoraj 500 milijonov potrošnikov velja kar se da zdrava konkurenca med podjetji. Če bi vsaka država vsake toliko časa vložila nudila denarno pomoč svojim podjetjem, skupni trg ne bi bil smiseln.

competition_tug_sl
Vir: cerg.org.uk

Continue reading “Evropska politika konkurence ali zakaj Cimos potrebuje odobritev Bruslja”