V ponedeljek je Evropska komisija v svojem sporočilu za javnost objavila odločitev, da odobri državno pomoč Slovenije podjetju Cimos, ki bo dosegla kar 97 milijonov evrov. Ekskluzivna pravica Evropske komisije, da se odloča na področju politike konkurence izvira iz želje držav članic po zagotavljanju, da na skupnem trgu skoraj 500 milijonov potrošnikov velja kar se da zdrava konkurenca med podjetji. Če bi vsaka država vsake toliko časa vložila nudila denarno pomoč svojim podjetjem, skupni trg ne bi bil smiseln.
V primeru državne pomoči Cimosu je Evropska komisija na podlagi poglobljenih študij ugotovila, da državna pomoč v vrednosti 97 milijonov evrov, ki ga skupini podjetij želi nameniti slovenska vlada, ne bi škodila konkurenci na skupnem trgu 28 držav članic. Komisija namreč na podlagi podatkov meni, da bo načrt uporabe pomoči privedel do dolgoročnega izboljšanja poslovanja Cimosa in njegove neodvisnosti od novih finančnih podpor s strani države v prihodnosti. Evropska komisija je že pred dvema letoma odobrila začasno pomoč za reševanje Cimosa v vrednosti 35 milijonov evrov z namenom, da dajo podjetju priložnost za pripravo načrta za doseganje dolgoročne stabilnosti. Ker je bila Evropska komisija ob prvem pozivu Slovenije za odobritev državne pomoči skeptična, se je odločila, da izvede poglobljeno analizo, ki se je zaključila ta teden in na podlagi katere je bila predlagana pomoč odobrena, po tem, ko je bilo dogovorjeno, da se prvotni predlogi načrta za rekonstrukcijo podjetja primerno spremenijo.
Evropska politika konkurence je ena tistih najbolj pravih evropskih politik, kjer Evropska komisija izvaja ekskluzivno kompetenco. To pomeni, da sama, brez sodelovanja Parlamenta ali Sveta skrbi za izvajanje politike, nadzoruje potencialno nekonkurenčna dogajanja na trgu in morebitno izrabo prevladujočega položaja.
V nasprotju z Američani, Evropejci namreč verjamemo, da je nekakšna minimalna regulacija trga vseeno potrebna in sicer z namenom, da se prepreči izkoriščevanje prevaldujočega položaja za namen uničenja majhnih podjetij, da se omejijo monopoli, ki škodijo potrošnikom zaradi možnosti, da postavljajo visoke cene ter da prav tako negativno na potrošnike vplivajo karteli in združenja. Če je konkurenca na trgu dobra in zdrava, smo vsi na boljšem. Podjetja se bodo trudila zagotavljati kar najbolj kvalitetne izdelke in storitve po optimalnih cenah tako za podjetja kot tudi za potrošnike,
Na ravni EU obstaja zato vrsta pravil, ki zagotavljajo nekakšno zdravo konkurenco na skupnem trgu. Evropska komisija ima nalogo, da nadzira trg in izvaja zakonodajo. S tem namenom redno preverja dogovore med podjetji, ki bi lahko omejevala konkurenco na trgu (npr. kartelni dogovori ali podobna določila, ki bi med podjetji iste stroke urejala enotne cene), izkoriščanje dominantnega položava (to je primer, ko večje podjetje poskuša z nižanjem cen pod tržno vrednostjo izriniti manjše konkurente), združevanje podjetij (ko se združita dve ali več podjetij v eno je to dovoljeno v primeru, da se hkrati poveča tudi trg in izboljšajo prednosti za potrošnike) ter državne pomoči s strani vlad držav članic,
Nenazadnje pa Evropska komisija v kontekstu politike konkurence zasleduje princip liberalizacije trga. To pomeni, da želi kar najširša področja gospodarstva odpreti za zdravo konkurenco, vključno s tistimi storitvami, ki so bile v preteklosti ali še so pod državnim nadzorom. Takšna področja so transport, energetika, pošta in telekomunikacije.
Več inormacij o evropski politiki konkurence je na voljo tukaj.
EU360 