Prejšnji vikend je mojo pozornost pritegnil članek na spletnem portalu časnika Finance, ki povzema rezultate raziskave, ki jo je v povezavi z nedavnimi dogodki povezanimi z odnosom Velike Britanije do EU pripravila britanska agencija Lord Ashcroft Pools. Poleg ugotavljanja kaj si Evropejci mislijo o obstanku Velike Britanije v EU (60% si jih želi da država ostane v povezavi, samo 10% pa bi si jih želelo, da država odide) pa raziskava tudi ugotavlja kaj je državljanom vsake posamezne države najbolj všeč in kaj nas v EU najbolj moti. Rezultati za Slovenijo niso presenetljivi, kažejo pa naše nepoznavanje delovanja EU in na problem, ki ga imajo tudi drugi Evropejci – od Evropske unije bi radi samo koristi, nihče pa ne obveznosti, ki jih ta prinaša.
Raziskava, ki jo je agencija prek spleta opravila med 20. januarjem in 1. februarjem na vzorcu 28.720 oseb (iz Slovenije je sodelovalo 1011 oseb) je torej pokazala da Slovenci imamo najraje Avstrijo (71% vprašanih), najmanj pa Romunijo (33% vprašanih), da Veliko Britanijo vidimo kot samozavestno, vljudno in svetovljansko, 52% pa nas meni, da je članstvo Slovenije v EU pozitivno (da je nekaj slabega jih meni tretjina).
Vse sodelujoče so spraševali tudi o prihodnjem članstvu Velike Britanije v EU. 49% vprašanih Slovencev je odgovorilo, da jim je vseeno ali Velika Britanija odide, 43% bi jih raje videlo da ostane, 8% pa bi Veliko Britanijo najraje videlo izven EU. Smo pa jasno povedali, da ne želimo britanskega izsiljevanja – 71% vprašanih je odgovorilo naj Velika Britanija odide če se ne strinja s ponujenim.
Poleg tega kaj si Slovenci mislimo o drugih, pa je raziskava povedala tudi nekaj o Sloveniji in sicer, da smo v družbi najmanj priljubljenih držav v Evropi, skupaj z Romunijo, Litvo, Latvijo in Slovaško.
EU NAM JE NAČELOMA VŠEČ, AMPAK…
Raziskava je tudi pokazala kaj je Slovencem v Evropski uniji všeč in kaj ne. Slovenci smo tako najbolj zadovoljni z možnostjo potovanja po drugih državah Unije (73%), s prosto trgovino med državami EU (70%) in s tem, da se lahko preselimo v drugo državo, da bi tam delali (66%). Manj pomembna se nam zdi vloga EU kot telesa, ki zagotavlja solidarnost (30%) in sodelovanje ter preprečevanje konfliktov med državami (35%).
Najbolj nas moti, da moramo plačevati za gospodarske težave drugih držav (57%) ter da se moramo držati nepotrebnih pravil in da smo izgubili suverenost, saj odločitve sprejemajo neizvoljene osebe (53% pri obeh). Poleg tega nam tudi niso všeč vsiljeni varčevalni ukrepi (48%) in višina našega prispevka v evropski proračun (44%).
Iz tega dela raziskave je torej lepo razvidno, da Slovenci ne vemo kako Evropska unija deluje ter da se nam marsikatera stvar zdi samoumevna.
Če želimo uživati v prostem pretoku blaga in oseb morajo obstajati določena skupna pravila in standardi. Evropska unija je vendar skupnost, ki jo sestavlja 28 različnih držav, ki se razlikujejo v navadah, kulturah, zakonih, standardih. Skupna pravila so torej potrebna. Zaradi vseh teh razlik pa se lahko kdaj zgodi, da se nam ta pravila marsikdaj zdijo nepotrebna in butasta. V tem pogledu se pogosto navaja uredbo, ki določa ukrivljenost banan, ki jo je Evropska komisija pripravila na zahtevo držav članic samih, ki so uredbo na koncu tudi potrdile.
Čeprav se nam zdi, da pravila na evropski ravni sprejemajo neizvoljene osebe pa temu nikakor ni tako. Vso zakonodajo na evropski ravni sprejemajo (neposredno ali posredno) izvoljeni predstavniki ljudstva in držav. Evropske poslance volimo Evropejci neposredno, ministre, ki zastopajo interese držav (in posledično tudi nas) v Svetu, pa volijo nacionalni parlamenti. Naloga nacionalnih poslancev je torej, da izvajajo nadzor nad tem, kaj počnejo ministri v Bruslju. In naša državljanska obveznost je, da pritiskamo na naše izvoljence da opravljajo svoje delo.
Za konec pa bi par besed namenil še nejevolji tistih vprašanih, ki menijo, da je prispevek Slovenije v evropski proračun neprimeren. Tisti, ki so tako odgovorili verjetno menijo, da Slovenija v evropski proračun plača preveč. Vendar, če lahko malo pretiravam, delovanje EU Slovenije ne stane nič. Smo namreč neto prejemniki, kar pomeni, da v evropski proračun vplačamo manj od tistega kar dobimo ven. Leta 2013 je tako Slovenija v skupni proračun EU vplačala 368 milijonov evrov, iz njega pa skozi politike EU dobila nazaj 813 milijonov evrov, v obdobju med leti 2007 in 2013 pa je Slovenija iz evropskega proračuna dobila 2,3 milijarde evrov več sredstev, kot jih je vanj vplačala.
Unija nam je torej načeloma všeč. Če bi ljudje o njej vedeli več pa bi nam bila, vsaj če preberem rezultate te raziskave, še bolj všeč. Če bi več vedeli o tem kaj in predvsem zakaj EU počne nekaj, bi morda ljudje spoznali, da EU vseeno ni tako slaba stvar, kot bi jo nekateri radi prikazali in da je potrebno krivca za marsikatero slabo stvar, storjeno na evropski ravni, poiskati kar pri nas doma.
EU360 