Po Ljubljani in Bledu: Zamegljena vloga Slovenije v Evropski uniji prihodnosti

Bela knjiga o prihodnosti Unije je odprla vrata novim formatom, ki jih evropske institucije in nacionalni politiki raziskujejo, da bi razpravo o bodočnosti skupnih evropskih integracij približali državljanom Evropske unije v vseh državah članicah. Komisarji, kot je Violeta Bulc opravljajo razprave z državljani, pred nekaj dnevi je podoben dialog z državljani napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, nestrpno pa pričakujemo letni nagovor predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil svojo vizijo za Evropo.

V Sloveniji se je v preteklem tednu mudil prvi podpredsednik Evropske Komisije, Frans Timmermans, ki je z državljani razpravljal na nacionalni televiziji, pogovor je bil v živo predvajan tudi po radiu ter na družbenih omrežjih predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Le dan za tem je o Evropski uniji tekla razprava tudi v okviru Blejskega strateškega foruma. Ko spremljamo razprave o Evropski uniji v Sloveniji, pa nemalokrat opazimo kratkoročno usmerjenost tako državljanov, kot tudi tistih, ki našo državo predstavljajo v Bruslju in v njenem imenu sprejemajo odločitve. O dolgoročnih scenarijih se opredeljujejo v Bruslju, v Sloveniji pa razmišljamo o čim več kohezijskih sredstvih in sosedskih odnosih za naslednjih nekaj let. To se je pretekli teden izkazalo tako v studiu 3 RTV Slovenije, kot tudi v veliki dvorani na Bledu.

evropska komisija
Prvič v zgodovini je razprava z državljani o prihodnosti EU potekala na nacionalni televiziji v večernih urah. Vir: Evropska komisija

S podpredsednikom Komisije o Hrvaški, Poljski in še Hrvaški

Pogovor s podpredsednikom Evropske komisije, Fransom Timmermansom, je zajemal najširše teme od zunanje politike EU, do notranjih meja, študentskih izmenjav v okviru Erasmus+ in Brexita. Populizem in nestrpnost sta bila združena v enem samem vprašanju iz publike, ki je izzvenelo med bolj strpno izraženimi skrbmi in željami državljanov za bližnjo prihodnosti. Nikakršno presenečenje ni bilo, da je bila večina vprašanj povezana z vprašanjem hrvaškega (ne)izvajanja arbitražne odločitve, pri čemer je gospodu Timmermansu za čestitati za potrpežljive odgovore ter razlage evropskega in mednarodnega ustroja, tudi v primerjavi z nogometom.

»Evropska unija je, kot da bi igrali nogomet. Vnaprej se dogovorimo za pravila in nato se jih je potrebno držati. Če bi nogometaš sredi tekme žogo prijel v roko, bi ga sodnik na podlagi pravil ustrezno kaznoval. Prav tako je v EU. Ko suverena država sprejme skupna pravila, sprejme tudi posledice za morebitne kršitve.« – Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije

Dotaknili smo se tudi kontrol na notranjih mejah Unije, za kar gre zahvala sodelujočim v mariborskem studiu RTV Slovenije, ki so nevšečnostim na mejah med državami članicami verjetno bolj izpostavljeni, kot tisti v Ljubljani. Nenazadnje pa je pogovor tekel tudi indeksu korupcije, nadzoru na zunanjih mejah Unije ter suverenosti držav članic. Publika v obeh studiih je bila pripravljena na sogovornika in mu zastavljala bolj ali manj relevantna vprašanja, kar je pomagalo gledalcem za domačimi zasloni in poslušalcem radia, da spremljajo dejansko evropsko razpravo o evropskih temah. Čeprav je bila tema pogovora prihodnost Evropske unije, pa je bil občutek ob zapuščanju televizijske hiše dosti bolj kratkoročen. Zgleda, da nas v Sloveniji vseeno trenutno bolj muči kaznovanje sosedov, ki kršijo mednarodno (in ne EU) pravo, kot to, v kakšni Evropi bodo živeli naši otroci.

Vprašanja več hitrosti in kje bi se izgubila Slovenija

Blejski strateški forum združuje strokovnjake, politike, predstavnike vlad, novinarje in civilno družbo, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo z zunanjimi oziroma mednarodnimi zadevami. Na panelu, naslovljenem »Evropska unija v spremenjenem svetu« (European Union in a changed world), se je govorilo o pavšalnih temah, povezanih z evropsko prihodnostjo. Med tem, ko je komisarka Violeta Bulc spomnila na krvavo zgodovino Evrope in pozvala, da se spominjamo temeljnega razloga za nastanek Evropske skupnosti, je bivši predsednik Evropskega Parlamenta, Pat Cox, odločno zastavil vprašanje, ali želimo več skupnostih politik, ali več medvladnega sodelovanja. Hkrati je Cox pozval, da se odločitvi primerno pregledajo in prilagodijo finančna sredstva Unije.

»Državljane moramo vprašati, kaj od Evropske unije vidijo, kaj razumejo, kaj želijo in kaj pričakujejo ter šele nato predlagati politike, ki bodo te skrbi in želje lahko naslovile. V preteklosti smo delali obratno in državljani so se obrnili proti Evropi (npr. Pogodba o Ustavi za Evropo).  Mikrofon moramo dati državljanom.« – Nathalie Loiseau, francoska Ministrica za evropske zadeve

Do Coxovega niti ne toliko provokativnega vprašanja se ni opredelil nihče od sogovornikov. Še najmanj pa predstavnik slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve, Iztok Mirošič, ki je v svojem govoru za prihodnost Unije poudarja tri točke: kohezija, sredstva in širitev. Slednja tema je že tradicionalno slovenska, saj se čutimo, pa tudi, če tega ne želimo pokazati, blizu državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam na Zahodnem Balkanu. Kohezija in sredstva pa bi morali v slovenskem EU diskurzu verjetno razumeti kot kombinacijo, saj v prevodu pomenijo več denarja za razvoj. Po drugi strani pa je gospod Mirošič poudaril, da Slovenija odločno zagovarja skupnostno metodo integracij (torej zelo pro-EU), v prihodnosti pa se vidi v elitnem krogu držav članic Evropske unije. Slednje ima prizvok koncepta Evrope več hitrosti. To je koncept, ki je star skoraj toliko, kot evropske integracije same in predvideva različne ‘klube’ oziroma ‘kroge’ držav članic, pri čemer ene prednjačijo v integraciji pred drugimi. V Sloveniji smo bili v preteklosti proti tovrstni ureditvi, saj smo imeli občutek, da bi tako zaostali za najbolj razvitimi državami članicami. Zato je presenetljivo, da smo na Blejskem forumu lahko zaslutili tovrstno konotacijo.

Ambicija Slovenije, da bi postala članica elitnega kluba držav članic EU je vsekakor ogromna. Ali bi Sloveniji to lahko na daljši rok uspelo, kako realno dobro bi za državo bilo, da v pogovorih o prihodnosti Unije zagovarja koncept več hitrosti, in na kakšen način namerava doseči zastavljen cilj pa so vprašanja, ki se porajajo za prihodnje razprave strokovne javnosti ter slovenske politike. Poleg tega pa bo zanimivo spremljati tudi, ali bodo tako odločne izjave z Bleda kdaj prispele do Bruslja.

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s