Pred točno 10 leti sem v Bordeauxu za svoje Erasmus prijatelje kupila torto. Imeli smo črno-belo natisnjeno zastavico EU, ki jo je nekdo že v kampusu zrezal in prilepil tako, da so bile zvezdice na obeh straneh. V tipičnem francoskem barčku smo naprosili plastične krožnike in zobotrebec, da je zastavica lahko ponosno krasila torto. In tako smo nazdravili na Evropo. Takrat nisem imela pojma, kako pomembna bo postala Evropska unija v mojem življenju in življenju nekaterih mojih odštekanih Erasmus in ostalih prijateljev. Ampak glede Evrope je stvar takšna, da se ti enostavno zgodi. Evrope ne poznaš, dokler je ne srečaš. In enkrat, ko jo spoznaš, ti obrne življenje na glavo.
Danes torej praznujemo rojstni dan gospe, ki je stara 60 let. Prinesla nam je mir, stabilnost, solidarnost, svobodo, študentske izmenjave, prosta potovanja znotraj kontinenta, skupno valuto, standarde za banane in še mnogo več. Ime ji je Evropska unija. Nekateri jo imajo rajši kot drugi, vendar pa ne moremo spregledati, da je bila do sedaj gospa EU zelo dobra do nas. Čeprav je včasih trmasta, shizofrenična in počasna, pa je tudi izjemno radodarna (glej kohezijski in ostali skladi), fleksibilna glede pravil (glej npr. okrepljeno sodelovanje) in tolerantna (z veliko različnimi državami članicami). Sprejela je tiste, ki so se želeli pridružiti in pustila, da nekateri odidejo, pri čemer jih je znala poslati k vragu v kar 24 jezikih (čeprav vemo, da so ji sicer najbolj pri srcu le trije… no, dva… dobro, eden).
Točno 60 let je preteklo od podpisa Rimskih pogodb. Te so zaznamovale tiste prve korake v evropski integraciji in začrtale smernice za Evropo, v kateri živimo danes. Evropo, kjer države med seboj sodelujejo za dobro vseh državljanov.
Integracija pa v svojem bistvu ostaja še danes enaka.
“Evrope ne bo mogoče oblikovati naenkrat ali po enem načrtu. Zgrajena bo s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej ustvarili dejansko solidarnost.”– Robert Schuman
Upam si trditi, da je bil Robert Schuman v svoji realistični napovedi prihodnosti uspešen. Verjetno bi bil ponosen na moderne Evropejke in Evropejce. Razumel bi, zakaj se včasih ne strinjamo in prepiramo, obžaloval bi, da nekatere politike še vedno ostajajo izven okvirov Unije in verjetno bi se nakremžil ob misli na proti-evropske občutke nekaterih delov kontinenta. Hkrati pa bi bil vesel novice, da se je Erasmus parom rodilo že preko milijon dojenčkov, dejstev, da lahko nemoteno potujemo znotraj meja Unije, da Evropa sedi za nekaterimi pomembnimi globalnimi pogajalskimi mizami, in da je sprejemanje odločitev sedaj v rokah neposredno izvoljenih politikov tako v Svetu, kot tudi v Evropskem parlamentu.
Ne smemo pa pozabiti, da konec koncev ključni cilj združene Evrope ni prost pretok ljudi, storitev, proizvodov in kapitala. Bistvo Evrope ni ukinitev roaminga za mobilno telefonijo (čeprav je zadeva odlična). Ne gre za standardizacijo lubenic (kar itak ni res) ali za prerekanja o tem, čigav je Teran.
Evropski projekt je bil vedno namenjen oblikovanju in vzdrževanju miru. In to ostaja še dandanes. Dokler se državam članicam enostavno ne splača in ne ljubi med seboj vojskovati, sistem deluje. In deluje že dolgih 60 let. Zdaj pa bi bil čas, da končno ugotovimo tudi, kako našo evropsko izkušnjo deliti s prijatelji po svetu.
Več informacij o 60. obletnici Rimskih pogodb najdete tukaj.
*Vsebina je osebno mnenje avtorice.
EU360 