Pismo slovenskim prijateljem: Radikalno desna francoska mladina?

Piše: Pierre-Jean Laborie
Prevod: EU360 

Bilo mi je prijazno ponujeno, da pripravim analizo volitev, ki so potekale v francoskih regijah v nedeljo, 6. decembra. Mediji so rezultat skoraj soglasno opisali kot “volilni šok”, saj je ekstremna desničarska stranka Front National (Nacionalna fronta) dosegla do sedaj nevideno visoke rezultate in postala prva stranka  Francije.

Marine LE PEN lors d'un rassemblement du FN sur la place du Palais Royal. Paris le 14/11/2005.Photo Paul Delort / Le Figaro
Marine Le Pen na srečanju Front National, Pariz, 2005. Photo: Paul Delort / Le Figaro

Preden se spustimo v analizo, predlagam, da se seznanimo s kratkim opisom konteksta in rezultatov francoskih volitev. V nasprotju s francosko tradicijo centralizirane vlade, so zakoni o decentralizaciji države leta 1986 ponudili možnost, da Francozinje in Francozi izvolimo svoje predstavnike v Regionalnih svetih. Cilj je bil povečati sprejemljivost in učinkovitost lokalnih politik ter izvoljene predstavnike približati državljanom.

Danes imajo regije vedno več pooblastil, predvsem na področju gospodarskih spodbud, upravljanja notranjega prometa, šol, poklicnega usposabljanja, dediščine, pristanišč, trajnostnega razvoja. Poleg tega regije izvajajo vrsto drugih dejavnosti v sodelovanju z državo, drugimi ravnmi oblasti (občinami, medobčinsko ravnjo, departmaji), kot tudi z agencijami za socialno varnost.

Tako lahko rečemo, da so kljub relativni mladosti, regionalne ravni te institucije namenjene nekakšni postopni razbremenitvi države na področjih, ki so nujna, vendar ne obvezna za delovanje Francije. K temu nakazuje tudi odločitev iz leta 2014, da se te politične enote povečajo, in da se oblikujejo “velike francoske regije” po vzoru nemških “Lander”.

Ta kratek uvodni zapis nam bo omogočil, da bomo boljše razumeli pomen volitev 6. decembra, ki bi lahko, če bi drugi krog volitev potrdil trenutno politično dinamiko, omogočil Front National oblast vsaj v treh velikih regijah (Nord-Pas-de-Calais-Picardie, Alsace-Champagne-Ardenne-Lorraine, Provence-Alpes-Côte d’Azur), katerih skupen proračun šteje okoli 2,3 milijarde evrov, dostop do nekaterih teritorialnih funkcij in vpliv na življenja okoli 16 milijonov državljanov.

Front National – Tretja francoska politična sila

Resnično bi lahko govorili o majhni revoluciji. Front national namreč, kljub porastu volilne moči, ki jo lahko opišemo kot strukturno,[i] nikoli ni imela tako močne baze na lokalnem nivoju. Zmaga na teh volitvah bo omogočila, da se stranka strukturira, pridobi sodelavce in finance ter izvaja oblast in si zagotovi vidnost. Z eno besedo so dogodki prejšnje nedelje nič drugega kot prikaz tretje politične sile v Franciji, ki je praktično vsaj potencialno tako močna, kot dve tradicionalni politični sili iz 70. let prejšnjega stoletja : Republikanci (bivši UMP) in Parti Socialiste (Socialistična stranka).

Kljub temu, da je ta ugotovitev zasidrana v neposredni sedanjosti, pa je morda za naše slovenske prijetelje težko razumeti, kako zelo se je v tem hipu spremenila francoska politična zgodovina in zakaj govorimo o volilnem šoku. Da bi to razumeli, bomo naredili skok skozi zgodovino, kjer bom razložil, zakaj je bila do sedaj Front National videna kot nekakšen “outsider” in stranka na robu legalnosti.

Front national : Stranka, ki ni podobna nobeni drugi

Front national nas popelje kar v nekaj temnih obdobij v zgodovini Francije. Ustanovitev te stranke/političnega gibanja sega v 70. leta, ko se je odvilo kar nekaj pomembnih zgodovinskih dogodkov: neodvisnost Alžirije (bivše francoske Alžirije), eksplozija maja 68 in komunistična agitacija.

V nasprotju s tem, kar bi si lahko mislili, Front national ob svoji ustanovitvi leta 1982 ni bila tako diabolizirana, kot bi lahko bila, saj je nastala kot “zmerna” verzija skupinic revolucionarnih neofašistov (Ordre nouveau – Novi red / Occident – Vzhod). Za razliko od teh nasilnih agitatorjev in ob izogibanju fizičnega nasilja s podporniki komunistov se je Front National odločila, da se bo vključila v igro volitev in s tem poskušala prevzeti politično moč na legalen način.

Če se pogovarjamo s podporniki iz tistega časa, jih veliko razloži, da je bil njihov boj predvsem pogojen z bojem proti komunističnemu delu sveta (Mao, Pol Pot, Rdeča armada) ter čustvom ekstremnega nacionalizma. Dodaten predmet sovraštva je bil De Gaulle, ki je pustil Alžiriji, da se odcepi in s tem prisilil na tisoče Francozov, da to državo zapustijo in se odpravijo na eksodos v metropolo. Tukaj pa je potrebno poudariti, da je slednja informacija ključna. Namreč v tistem času je bil odnos do De Gaulla tisti, ki je ločil ekstremno desnico, ki je nanj načrtovala atentat[ii] od tiste zmerne desnice, ki je iz njega napravila junaka.

Tukaj sicer ne govorimo o antisemitizmu, rasizmu ali homofobiji stranke Front National, saj je potrebno poudariti, da te tri družbene gangrene segle dlje od te esktremno desne stranke in njihovih volivcev. Z izjemo nekaterih slavnih odstopanj Jeana Marie Le Pen,[iii] predsednika stranke med leti 1972 in 2011, te teme niso bile uradno zapisane v volilnem programu stranke, saj bi to vodilo v nedvomno prepoved delovanja. Po drugi strani pa lahko z gotovostjo trdimo, da so te iste teme jasno zasidrane v besedilih mislecev skrajne desnice, kot so Charles Maurras, Louis Ferdinand Céline ali Robert Brassilach.

Na podlagi predstavljenih elementov ne bi mogli reči, da je Front National resnično stranka kot vse ostale. Njena zgodovina je zaznamovana z nasiljem in ljubeznijo do spletk, bližino neofašistov, predvsem italijanskih (od njih so si izposodili tudi baklo kot simbol), kampanjo za vrnitev Alžirije k Franciji in krogi kolaboratorjev (za rehabilitacijo Petaina). Vse to je nenehno vzbujalo sum glede namena stranke, če bi kdaj prišla na oblast.

Nova Nacionalna fronta

Danes bi lahko rekli, da vsaj v predstavitvah stranke njene zgodovinske karakteristike niso očitne. Nova Front National je vzklila leta 2011, ko je vodenje stranke prevzela Marine Le Pen, hči Jean Marie Le Pena. Nekateri jo vidijo kot strateginjo, ki je de-diabolizirala stranko, drugi kot revolucionarko. Ni pomembno. Jasno pa je naslednje: danes skoraj eden izmed treh mladih razmišlja, da bo svoj glas oddal za Front National in zgodovinska dejstva mladine ne bodo prepričala v nasprotno.

Zato je potrebno, da razumemo motiv, ki ga imajo mladi danes, da glasujejo za Front National in s tem izstopimo iz simplističnih razlag levičarskih medijev, ki se pri tem delajo nedolžne in si zatiskajo oči pred progresivnimi volilnimi prijemi te stranke. Ne moremo več butasti zakričati “na volka”[iv] ali spregledati takšen volilni rezultat. Potrebno je analizirati ter razumeti objektivne in subjektivne razloge. Velika večina mladih, ki so glasovali za Front National, ne spada v skupino klišejevskih predsodkov: niso vsi rasisti, homofobi, antisemiti ali ksenofobi.

Razlogi za podporo Front National med mladimi

Če že lahko obžalujemo, da je tako veliko število mladih pozabilo na zgodobino stranke Front National, moramo biti vsaj toliko intelektualno iskreni, da gremo preko predsodkov in se posvetimo objektivni analizi.

Najprej moramo pogledati dejansko zelo slabo situacijo, lahko bi rekli katastrofalno situacijo, v kateri se je dandanes znašel velik delež mladih Francozov: tako na ekonomski kot tudi na moralni ravni.

Zapuščena mladina

Na ekonomski (gospodarki) ravni je pred kratkim poročilo Gospodarskega, socialnega in okoljskega sveta prokazalo na nekaj izjemno groznih statistik, povezanih z mladimi Francozi: eden od treh mladih je nezaposlen, eden od treh mladih ima strokovno izobrazbo, ki ni prilagojena potrebam na trgu dela,  in eden od petih živi pod mejo revščine. [v] Poleg tega se mladi soočajo z resničnimi težavami pri dostopu do oskrbe in dostopu do nepremičnin. Izjemno so izpostavljeni nezaposlenosti s skoraj 80% pogodbami za določen čas, skoraj kriminalnim naraščanjem slabo plačanih pripravništev in drugih “rešitev”, ki jim preprečujejo, da bi imeli stabilno ekonomsko situacijo.

Novo protestno glasovanje

Lahko bi govorili o neštetih primerih, dodali številke in še jasneje pokazali na ključno dejstvo, katerega lahko zelo enostavno opišemo [vi]: mladi se počutijo, da plačujejo račune za nazaj. Od tukaj tudi izhaja upor. V 60. letih prejšnjega stoletja je bil upor predvsem moralen. Danes je obratno in svet je brez morale (pretiran liberalizem, masovno potrošništvo, neekološka družba), neurejen (nerazumljiva globalizacija), nevaren (terorizem, vojne, migracije). Francoska družba je eksplozivna: nelojalna tuja konkurenca, negotovost, rasizem proti belim, naspotovanje sekularizmu, konec kulturne izjeme, šibkejša država, konec asimilacije v dobrobit skupnostne metode, kultura zanikanja zgotovine, konec prednosti javnega delovanja za nacionalno dobro, konec vojske in obveznega vojaškega roka ter plenilska in nesolidarna Evropa.

Del mladine ne ve več, kam naj se obrne za pomoč. Nekateri ne gredo na volišča že kar nekaj časa, obrnejo se stran. Volilna abstinenca je bila predvsem močna tisto nedeljo, 6. decembra. Ostali se odločijo odseliti iz države in poskusiti srečo v tujini. Tretji se ponižajo, pritožujejo in glasujejo: tokratni protestni glas ni bil tisti tradicionalni za levico ali ekstremno levico, temveč za Front National.

Ljudje, ki so bili zavrnjeni

Protest pa ni edini razlog za dober volilni izid Front National. Mnoge raziskave so pokazale, da se ljudje resnično identificirajo z idejami, ki jih ta stranka podpira. Tukaj se zagotovo kaže napaka tradicionalnih strank, ki so nekako zavrnile svoje lastne volivce. Predvsem na ključni tematiki njihove nasprotnice Front national: “suverenost ljudstva”. Tradicionalne stranke niso uspele razložiti, da francoski narod in Evropa nista nekompatibilna. Še huje, dopustile so, da se je lahko razumelo, da je Evropska unija vir vsega hudega: deregulacije, zmanjšanje moči države, odpravljanja nadzora na mejah, prihod tujih delavcev in migrantov, fiskalni dumping in socialni turizem.

Zadnja napaka v tem kontekstu izgube vpliva zmernih strank napram radikalnim in ekstremnim pa so bile grozovite posledice refernduma o Evropski ustavi leta 2005. Takrat so ljudje volili “proti”, hkrati pa je odločitev povozil pralamentarni “za”. Kako naj torej razložimo ljudem, da spoštujemo njihovo mnenje? Kako  naj državljani zaupajo tradicionalnim strankam in tradicionalnim načinom izražanja mnenja suverenosti Francozov ?

Front National je veliko svoje moči pridobila prav iz te situacije, saj ji je omogočila, da razvije retoriko z elementi antisemitizma, proti strankam in proti elitam. Prav zato je delež mladih, ki so jezni zaradi upočasnjene gospodarske rasti in nesposobnosti socialnega sistema Francije, podprl njihovo stališče. Klasična francoska politika ne bi nikoli smela tako grdo izkoristiti najčistejši mehanizem naše demokracije: referendum.

Nove rešitve

Usmeritev stranke se kaže tudi v rešitvah, ki jih ponuja: prednost nacionalne ravni na gospodarskem področju, vrnitev nacionalne valute, vrnitev države v upravljanja podeželja, zaščita sekularnosti države, poudarek na patriotizmu ter boj proti tihotapcem in vsemu slabemu, kar je a priori povezano z masivno migracijo. Nacionalni program, ki je dolg 106 strani in dostopen na spletni strani Front National, nima nobene veze s programom zgodovinske Front National

Danes se Marine Le Pen predstavlja kot šampionka sekularizma, ko so njeni predhodniki v ospredje postavljali katoličansko kulturo države. Govori o načrtovanem gospodarstvu, med tem, ko je njen oče zagovarjal ultraliberalizem. Velik del njenih najbližjih svetovalcev obiskuje grob generala De Gaulla[vii], prostor, kamor so stari podporniki stranke želeli vrniti Petaina.

Preoblikovana Front National

Ljudje podpirajo Front National, saj se je vsaj na videz izjemno razvila s stališča programa in sociologije. Lahko bi rekli, da je Front National videla, kar vladne stranke niso in predelala okvire, v katerih deluje na takšen način, da je ponudila na volilnih listah tudi mlada oziroma zelo mlada imena. Izgleda, da ta stranka daje priložnost in prostor mladim, ko ostale stranke sistematično kumulirajo mandate na politični sceni. Kot primer naj navedem Michela Sapina, tranutnega minstra za finance, ki je na položajih že od leta 1992.

Osebno mnenje

Moja analiza situacije, ki je žal ne morem podrobno zapisati v celoti, je sledeča :

  • Glasovi, ki so bili oddani za Front National, ne predstavljajo več zanemarljivega dela volilnega telesa in kažejo na strukturi napredek med francoskimi volivci
  • Front National vodi programsko polutiko, ne le negativno retoriko kot je to počela v preteklosti
  • Front National bo pridobila kredibilnost na nacionalni ravni, če bo dokazala, da zna upravljati z veliimi regijami pri čemer spoštuje načela republike
  • Francoska politična kultura je v postopku spreminjanja iz delitve desna-leva na moderno delitev med zmernostjo in radikalnostjo
  • Evropska desna politika se mora spremeniti, če ne želi izgubiti francoske komponente

Mladi potrebujejo vrsto stvari, ki bi preprečile, da bi glasovali za Front National ali bi abstinirali:

  • Resnično vključenost v gospodarsko sfero
  • Spoštovanje načel republike
  • Konec tabujev dobronamerne in sterilne levice, predvsem glede vprašanj sobivanja
  • Sprememba Evropske unije od trga do prave demokracije, v službi solidarnih ljudi in v prid upravljanja globalizacije
  • Vrnitev kredibilnega političnega razreda, ki bo kompetenten in sposoben prisluhniti vsakodnevnim težavam Francozov ter zmožen političnih dejanj in poguma, da prekine s politiko upravljanja

Spoštovanje izida in volivcev

Predvsem je potrebno spoštovati izid volitev, se ukloniti demokratični igri in sprejeti rezultat Front National. Izogniti se moramo poenostavitvam, karikaturam in pogledati v kompleksnost z večjo fleksibilnostjo.

Menim, da Front National nima ključa do vrat sveta, kje bi bila družba pluralistična, kompleksna in spremenjena. Le postopen prehod v zmernost, vera v racionalni humanizem in želja po sožitju bodo privedle Francijo iz tega temačnega mesta, v katerem se je znašla. Na politični ravni si želim vlad enotnosti, ki temeljijo na enostavnih programih, ki so skupni čim večjemu številu strank. To je bitka s časom in vsak Francoz bi se moral vprašati o svojemu delu odgovornosti za oblikovanje inkluzivne družbe. Svojim otrokom ne želim zgraditi močne utrdbe Francije, ki bo obdana z zidovi in oblegana od zunaj.

Francozi pričakujejo nov duh leta 1945, ki bo sposoben reformirati naše socialne institucije in ponovno ustanoviti moralna načela republike, oblikovati pravila za mirno sobivanje in vzpostaviti gospodarsko dinamiko, da bi podal upanje mladim.

Menim, da tako ogromna podpora Front National kaže tudi na globlje rane, kot so tiste, na katere opozarjajo mladi. Francija še vedno ni popolnoma prebolela poraza iz druge svetovne vojne, niti izgube Alžirije in na splošno konca kolonializma.

Te tri točke danes še vedno ustvarjajo družbene frustracije, ekonomsko obupanje in kulturno slabenje. Ampak Francija ima vse, kar potrebuje, da ponovno vzpostavi inkluzivno in srečno družbo: njen užitek v razpravah in pravo politiko. Ta depresija se bo nekega dne končala, kajti smo preveč političen narod, da ne bi želeli ustvariti še česa, kar bi lahko podarili svetu. Poleg tega pa je dobro, da mladi volijo, saj s tem izzivajo in prisilijo družbo, da premisli.

O AVTORJU
Pierre-Jean Laborie je diplomiral na Institut d’étude politique de Bordeaux. Je član nacionalne pisarne stranke Mladih Demokratov (Jeunes Démocrates – Modem).

[i]V 70. letih je imela FN 10% volilno podporo, nato je prebila15%  in po letu 1986 tudi 20% podporo. Leta 2002 je vstopila v drugi krog predsedniških volitev in leta 2015 postala prva stranka Francije.

[ii] Referenca na ukinjen poskus atentata « du petit Clamart » 22. avgusta 1962.

[iii] Veliko je bilo obsodb v okviru afere « du détail ».

[iv] Referenca na glasbeno igro Prokofievega iz leta 1936

[v] Prag revščine za leto 2015 je določen na manj kot 800 evrov za osebo, ki sama živi v Franciji.

[vi] Podjetja, ki so predmed mednarodne konkurence, na domačem trgu ne morejo več uživati tako dobrih pogojev kot so nekoč.

[vii] Tukaj imamo v mislih tudi Florianta Philippoja, podpredsednika Front National, ki je šel na grob generala De Gaulla leta 2014.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s