»Kdor ne zna iskati kompromisov, ni primeren za demokracijo in ni sposoben za Evropo«. To je bila le ena od izjav predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki je včeraj dopoldne v svojem letnem nagovoru o Stanju v Uniji, poslancem Evropskega parlamenta predstavil svojo vizijo Evrope.
Letos je bilo namreč vse drugače. Juncker se je odločil, da bo poleg vsakoletne tradicije pregleda dosežkov Komisije in njenih načrtov za prihodnost, večji del govora namenil lastni viziji za Evropsko unijo prihodnosti. Kot pravi Evropejec je Juncker, v duhu ustanoviteljev evropskih integracij, v svoji viziji zastavil ambiciozne, a praktično realne cilje tesnejšega povezovanja držav Evropske unije in njenih državljanov. Govoril je o skupnih vrednotah (svobodi, enakopravnosti in vladavini prava), ki jih je pretvoril v jezik konkretnih primerov. Njegov nastop je zaznamoval močan proevropski prizvok projekta, ki ne bo nikoli dokončan, saj ga iz dneva v dan nadgrajujemo, izboljšujemo in spreminjamo. En sam predsednik za Evropsko unijo, Minister za gospodarstvo in finance, vseevropske liste na volitvah v Evropski parlament, skupna evropska vojska in mehanizem za izmenjavo podatkov med obveščevalnimi službami so le nekateri ključni elementi Junckerjeve vizije za Evropo v letu 2025.
Šesti scenarij za še več Unije na obstoječih temeljih
Evropska komisija je pred časom predstavila Belo knjigo o prihodnosti Unije, kjer je zajetih pet scenarijev, na podlagi katerih je državljane prosila, da delijo mnenja in vizijo skupne Evrope prihodnosti. V svojem nagovoru je Juncker dodal še šesti scenarij. Grobo rečeno bi lahko zapisali, da gre za kombinacijo Scenarija 5 (Veliko več na vseh področjih) in Scenarija 2 (Samo enotni trg). Lahko bi celo rekli, da se je Juncker vrnil k najosnovnejšemu principu evropskih integracij in znamenitemu razmišljanju Roberta Schumana, ki je v petdesetih letih preteklega tisočletja napovedal, da se Evropa ne bo oblikovala naenkrat, temveč skozi konkretne dosežke, ki bodo ustvarili dejansko solidarnost. Prav tako se je Juncker v svoji viziji bolj povezane Evrope oprl na njene najmočnejše temelje – skupni trg in pravila, ki so že zapisana v obstoječih pogodbah.
Evropski FBI in skupna vojska do leta 2025
Na podlagi obstoječih pravil, in z argumentom krepitve varnosti v Evropi bi lahko tako Evropska unija začela sprejemati odločitve v okviru skupne zunanje politike s kvalificirano večino v Svetu EU (in ne s soglasjem, kjer lahko vsaka država blokira skupno odločitev), lahko bi se dogovorili za strukturirano sodelovanje na področju obrambe in do leta 2025 oblikovali Evropsko obrambno unijo. Pravna podlaga za tovrstne spremembe že obstaja, manjka le politična volja.
Prav tako je Juncker pozval k učinkovitejšemu naslavljanju ključnega varnostnega vprašanja v Uniji – terorizma. Boj proti čezmejnemu terorizmu v Uniji bi lahko okrepili z ustanovitvijo Evropske enote za izmenjavo podatkov med obveščevalnimi službami in policijami držav članic. To bi lahko bila nekakšna evropska različica ameriškega FBI. Poleg tega se je predsednik Komisije zavzel še za dodatna pooblastila evropskemu tožilstvu za pregon čezmejnih terorističnih dejanj. Nenazadnje je v kontekstu migracij Juncker poudaril tudi ključni pomen delitve odgovornosti za nadzor in varovanje zunanjih Schengenskih meja ter poudaril, da si v Evropi prihodnosti želi razširjen Schengenski prostor tako na Romunijo in Bolgarijo, kot tudi na Hrvaško, ko bo slednja izpolnila vse pogoje.
Evropski gospodarski minister, enotni predsednik in skupne volilne liste
Skupni trg je bil od nekdaj razlog, motor in vodilo evropskih integracij in predsednik Juncker se je odločil, da na njem še naprej gradi. V svojem nagovoru je veliko pozornosti namenil idejam enakopravnosti na skupnem trgu, pa naj bo to enakopravnost med podjetji, potrošniki, delavci, proizvodi. Po njegovem mnenju bi morali v prihodnje obstoječe pogodbe izkoristiti za bolj razširjeno uporabo odločanja s kvalificirano večino v Svetu EU, tudi na področjih, kot je enotna evropska davčna stopnja. Zavzel se je za učinkovitejšo gospodarsko in monetarno unijo ter razmišljal o predpristopnem mehanizmu za države, ki se še morajo priključiti skupni valuti evro Slednja naj v prihodnosti ne bi bila le valuta nekaterih držav članic, ampak valuta Evropske unije kot celote. Tovrstne načrte bi na ravni Evropske unije pomagal uresničevati nov Evropski minister za gospodarstvo in finance, ki bi skrbel za koordinacijo finančnih instrumentov in gospodarskih politik.
Juncker pa je v političnem smislu stopil še korak dlje, ko je predlagal ne le uvedbo enotnih vseevropskih volilnih list za prihajajoče volitve v Evropski parlament leta 2019, ampak tudi združitev funkcije predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta v enega samega predstavnika EU. Morda zato, da bodo Američani končno razumeli, koga naj kličejo. Kljub nasprotovanju lastne politične skupine (Evropske ljudske stranke), je Juncker vztrajal pri ideji vseevropskih volilnih kampanj in seznamov ter pozval k enotnosti politikov, ki naj do prihodnjih volitev državljanom pokažejo konkretne rezultate in jasne ideje za skupno evropsko prihodnost. Izvedba tovrstnih predlogov v praksi bi za Evropsko unijo predstavljala resničen demokratični preskok, morda za nekatere celo (preveč) jasen korak v smer kvazi-federalizacije Evrope.
Zelo konkretni gradovi v oblakih
V razpravi, ki je sledila nagovoru predsednika Komisije, so nekateri poslanci Junckerja obtožili, da gradi gradove v oblakih. Kljub temu pa je bilo s strani največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu zaznati splošno strinjanje z veliko večino njegovih predlogov. V času krize je bilo ogromno govora o potrebi po močnem in karizmatičnem vodji na ravni EU, da bi državljani in države članice našli voljo, razlog in zagon za nadgradnjo ali novo smer evropskih integracij.
Letošnji Junckerjev nagovor je zagotovo zahteval ogromno političnega znanja in kapitala, ki ga je starosta evropskega sodelovanja samozavestno natrosil na parket Evropskega parlamenta. Pomanjkanje konkretnega nestrinjanja v ključnih zadevah s strani večjih političnih skupin bi lahko kazalo na svetlo prihodnost za izgradnjo novega nadstropja v skupni evropski hiši oziroma gradu. Morda je trenutno ta grad resnično še v oblakih. Ko pa bodo konkretni predlogi in odločitve začeli dvigovati meglice, bomo morda razumeli, da je naša skupna prihodnost resnično v vedno tesnejšem povezovanju za dobrobit svobodnih in enakopravnih državljank in državljanov Evropske unije.
Kratkoročni program Komisije po pričakovanjih
Jean-Claude Juncker se je na kratko dotaknil tudi petih prioritetnih področij Komisije za prihodnje leto, pri čemer med njimi ni naštel Brexita, kateremu je sicer namenil relativno malo pozornosti in časa. Po njegovih besedah se je potrebno pripraviti na marec 2019, ko bo Evropska unija štela 27 članic in se osredotočiti na prihodnost. Tako lahko v prihodnjem letu s strani Komisije pričakujemo več govora o:
- Trgovinskih sporazumih, ki naj temeljijo na vzajemnosti in preglednosti. Juncker se je zavzel za utišanje govoric, ki se pletejo okoli trgovinskih sporazumov in ne temeljijo na konkretnih informacijah ter poudaril, da moramo v Evropi vedeti, kdo prevzema naše strateške industrije in podjetja.
- Močnejši industriji v EU, ki naj temelji na novih strategijah za Evropsko unijo kot celoto ter ima za cilj inovacije in zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida.
- Še močnejši vodilni vlogi Evropske unije v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam.
- Boljši zaščiti Evropejk in Evropejcev v digitalnem okolju, kjer je primarnega pomena varstvo intelektualne lastnine, kulturne raznolikosti in osebnih podatkov. Prav tako Komisija načrtuje predloge zakonodaje, ki bi okrepili boj proti terorizmu in radikalizaciji na spletu ter nas zaščitili pred kibernetskimi napadi.
- Migracijah, kjer bo najpomembnejša delitev odgovornosti med državami članicami ko gre tako za nadzor in varovanje skupnih meja, kot tudi za skupno azilno politiko. Juncker je v tem kontekstu pozval k solidarnosti med državami članicami, solidarnosti z begunci ter solidarnosti z Afriko.
EU360 