Predsedniške volitve: Najbolj in najmanj evropski kandidati

Če ste Euro-geek ali pa samo še ne veste, katero ime obkrožiti na nedeljskih predsedniških volitvah, vam bo morda ta prispevek v pomoč. Kandidatke in kandidate smo namreč povprašali o njihovi viziji za Evropo in vlogi Slovenije v evropskih integracijah ter nekaterih aktualnih temah, kot so kontrole na notranjih mejah, migracije in pristojnosti EU. Odgovore smo prejeli od petih – Suzane Lare Krause, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Romane Tomc in Boruta Pahorja.

Vizije predsedniških kandidatov za prihodnost Evrope zajemajo celoten spekter pristopov – od evroentuziasta Pahorja, preko podpornikov statusa quo z nekaterimi spremembami, pa do evroskeptika Šiška. Razen slednjega, so vsi kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, jasno izrazili potrebo po viziji in odločnosti Slovenije, da postane in ostane »enakovredna in kredibilna država članica« ali v »najbolj povezanem jedru« Evropske unije, v družbi velikih in naprednih držav, torej čim bližje francosko-nemški lokomotivi, ki vodi evropski vlak. Hkrati so poudarili pomen aktivne in enotne diplomacije ter odločnega in konsistentnega predstavljanja interesov naše države.

volitve
Ali že veste, kateri od predsedniških kandidatov je najbolj in kateri najmanj evropski?

Varnost, Schengen in širitev kot prednostna področja za Slovenijo v EU

Na vprašanje, katera področja znotraj EU so za Slovenijo še posebej pomembna, so kandidatke in kandidati odgovorili dokaj usklajeno. Marjan Šarec in Romana Tomc sta na prvo mesto postavila varnost, nič manj z njo povezana je tudi politika širitve na Zahodni Balkan, ki jo je poudarila Suzana Lara Krause. Tomčeva je poleg tega opozorila še na pomen socialne politike in pokojnin ter politike konkurenčnosti in davkov, Šarec na Schengensko območje in monetarno unijo, Krausetova pa na trgovinske sporazume s tretjimi državami in migracije. Andrej Šiško se, po drugi strani in skladno z načeli evroskepticizma, zavzema za vračanje pristojnosti državam članicam, aktualnega predsednika Boruta Pahorja pa najbolj zanimata skupna zunanja in varnostna politika in ohranjanje dobrih sosedskih odnosov.

»Najprej je država sama odgovorna za svojo lastno varnost in obrambo, kot polnopravna članica EU pa mora delovati v okviru medsebojnega spoštovanja in prevzemanja odgovornosti po načelu solidarnosti.« – Marjan Šarec

Predsedniške kandidatke in kandidati, z izjemo Šiška, se strinjajo, da so kontrole na notranjih Schengenskih mejah nepotrebne, v kolikor je zagotovljen zadosten in dovolj kvaliteten nadzor na zunanjih Schengenskih mejah. Prav tako menijo, da so begunske/migrantske kvote začasna rešitev (Romana Tomc), oziroma pri njihovi določitvi poudarjajo pomen specifik posameznih držav članic, vključno z njihovo velikostjo, gospodarsko situacijo in zmožnostjo integracije beguncev/migrantov (Marjan Šarec in Suzana Lara Krause).

»Kako zagotoviti socialno vzdržnost, je eno izmed težjih notranjih vprašanj, s katerimi se bo Evropa morala soočiti v naslednjih letih, zato je pomembno sodelovanje tudi na področju socialne politike in predvsem na področju pokojninskih sistemov.« – Romana Tomc

Vesolje je tista pristojnost, o kateri so se vsi kandidati, ki so odgovorili na naša vprašanja, strinjali, da naj preide v izključno pristojnost Evropske unije. Tudi evroskeptik Šiško, ki bi vse pristojnosti vrnil v domeno držav članic, meni, da pa vendarle lahko na tem področju nekaj naredimo skupaj. Marjan Šarec in v malo manjši meri Suzana Lara Krause se glede pristojnosti EU in držav članic večinoma strinjata s trenutno ureditvijo, kot velja po Lizbonski pogodbi, Romana Tomc pa bi vse politike izvajala v deljeni pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami, razen treh, za katere meni, da bi jih morala urejati izključno EU (te bi bile zunanja trgovinska politika, skupna kmetijska politika in vesolje).

O prihodnosti Unije na zelo različne načine

Kandidatke in kandidate smo povprašali tudi o scenarijih za prihodnost Unije. Na ekstremna pola v pristopu do tega vprašanja lahko postavimo Boruta Pahorja in Andreja Šiška. Prvi se opiše kot »prepričan Evropejec in pobudnik razprave o ustavi Evropske unije, ki jo vidim kot novo poglavje v prihodnosti Evropske unije.« Trenutni predsednik je namreč tudi pokrovitelj Ljubljanske pobude, o kateri smo na EU360 že pisali. Po drugi strani se g. Šiško zavzema, da bi Slovenija »morala… takoj izstopiti iz EU«, saj verjame, da skupnost (tudi zaradi neodzivnosti v primeru katalonske razglasitve samostojnosti) ne temelji na načelih spoštovanja človekovih pravic in demokracije.

Ostali kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, se odločajo za srednjo pot glede prihodnosti Unije na različne načine. Romana Tomc bi najraje videla sodelovanje držav članic na podlagi najmanjših skupnih imenovalcev oziroma sodelovanja na področjih, kjer je lahko Evropska unija najbolj učinkovita. Suzana Lara Krause vidi prihodnost v obliki šestega scenarija Bele knjige, ki bi bil kombinacija vseh, pri čemer je zanjo pomembno, da EU postane »še bolj trdna, enotna in sledi temeljni viziji, ciljem in vrednotam.« Marjan Šarec pa v tem kontekstu poudarja, da si je potrebno »prizadevati, da se izognemo Evropi več hitrost in /hkrati/ okrepiti sodelovanje ter /…/ biti pri tem bolj ambiciozni in bolj preudarni.«.

»Menim, da bo kmalu prišlo do nove skupne iniciative Francije in Nemčije, ki bo šla v smer posodobitve Evropske unije. S tem bodo vsaj dolgoročno dani nastavki za bolj uspešno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije.« – Borut Pahor

Dosežke EU vidijo na področju mladih, napake v slabi odzivnosti

Edini kandidat, ki je kot največji uspeh EU v prvi vrsti navedel mir, kar je tudi ustanovni cilj evropskih integracij, je Marjan Šarec. Poleg tega je skladno z nekaterimi protikandidati na drugo in tretje mesto postavil skupni trg in vlaganje v raziskave in razvoj. Po drugi strani ga skrbi med drugim pasivna drža EU, krčenje solidarnosti med državami članicami ter počasno sprejemanje odločitev. S slednjim se delno strinja Suzana Lara Krause, ki dodaja še neenotno zunanjo politiko in neodločnost na področju širitvene politike. Po drugi strani pa kot dosežke integracij navaja uspehe širitvenega procesa, kohezijske politike, pametno specializacijo in ukinitev roaminga. Romana Tomc dosežke EU vidi predvsem v enotnem trgu, brezcarinskem območju, skupni valuti ter spodbudam za mlade, kot je Erasmus+, napake pa pri podcenjevanju varnostne podobe in pomena sosedske politike, pri čemer jo skrbi tudi demografska slika Unije v prihodnosti.

»Upam, da ne bo prišlo do sedmega scenarija – razpada EU z oboroženim nasiljem in različnimi oblikami vojne.« – Andrej Šiško

Evropske zadeve kot povezovalna tema slovenskih politikov?

Na podlagi prejetih odgovorov predsedniških kandidatov, ki so zajeli skoraj celoten politični spekter v Sloveniji, bi lahko rekli, da se, z izjemo Šiška, o ključnih vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo, njeno prihodnostjo in vlogo Slovenije v njej, kandidatke in kandidati načeloma strinjajo. Želijo si odločno Slovenijo, ki sodeluje pri sooblikovanju skupnih politik in ostaja v samem jedru evropskih povezav. Skrbi jih ad hoc narava upravljanja migracij in nadzor na notranjih Schengenskih mejah, želijo si več povezovanja držav in učinkovitosti skupnih politik.

»Ne glede na interne zadeve, mora biti zunanja politika države vedno poenotena in delovati v smeri za dobrobit Slovenije.« – Suzana Lara Krause

Čeprav Predsednica/Predsednik Republike Slovenije sicer nima neposrednega vpliva na oblikovanje državnih politik v odnosu do EU, pa lahko kot idejni in moralni vodja doprinese k boljši notranjepolitični usklajenosti in s tem morda pripomore k enotnejšemu zastopanju interesov naše države v Bruslju ter posledično primernejše regulative za državljanke in državljane Slovenije.

Upajmo, da so njihovi odgovori plod razmisleka in ne le površinskega znanja o Evropski uniji, ki ga nacionalni politiki hitro pozabijo, ko je potrebno za nepopularno pravilo kriviti Bruselj.

Sedaj veste, koga boste v nedeljo obkrožili?

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s