Marianna Obrist, raziskovalka, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC), pravi, da je le še vprašanje časa, ko bomo gledali filme na 9D televiziji. Takšna izkušnja bo dražila vsa čutila – vid, sluh, dotik in vonj ter nam omogočala zaznavanje petih okusov (sladko, kislo, grenko, slano in umami). Ali smo pripravljeni na to novo obdobje?
Tukaj lahko preberete interaktivni članek projekta Science Squared o delu raziskovalke Marianne Obrist.
Se še spominjate grozljive roke duha iz ameriške retro grozljivke Poltergeist? Film je bil posnet leta 1982 in pred dvema letoma so ga ponovno posneli v 3D verziji. Si predstavljate, da bi Poltergeista v prihodnosti gledali v devetih dimenzijah?
Črno-beli nemi filmi so bili v svojem času revolucionarni. Potem je prišel zvok. Nato barva. Zdaj so vsesplošno razširjene 3D kinodvorane, razvijajo pa se tudi kinematografi 4DX, ki zagotavljajo še bolj vznemirljivo in realno izkušnjo s pomočjo premikajočih se sedežev in stroji za veter.
Zakaj bi se torej ustavili pri 4D? Zvočna podlaga gradi napetost, v prostor prinese strah in ostala čustva. Marianne Obrist, raziskovalka, ki s podporo sredstev ERC vodi Sussex Computer Human Interaction Lab (SCHI) na Univerzi v Sussexu, želi obstoječim dimenzijam dodati še “podlago vonjav”, ki bi omogočila, da filme in video igrice doživimo na popolnoma nov način.
“To bi bilo še bolj intenzivno, multi-senzorično doživetje,” pravi Obristova, “moramo pa razmišljati o temu, kako vonjave in občutke filmom priključiti kot nekaj več, kot le trik. Vključevanju vonja, dotika in okusa v filmske scenarije bo moralo postati del celotnega procesa od začeta do konca.“
Velik izziv, ki je pred nami je, da ugotovimo, kako vonjave vplivajo na naše osebne izkušnje, kateri okusi sprožijo določena čustva in kako dotik vpliva na naše doživljanje sveta. Za vsako od teh čutil pa bomo morali nato še ugotoviti, kako močen naj bo dražljaj, da bo dosegel želen učinek. “Čeprav je v zadnjih desetih letih prišlo do velikega napredka na področju čutil, jih šele zdaj začenjamo razumeti v kemijskem smislu” pojasnjuje Obristova.
“Veliko se lahko naučimo iz dognanj znanstvenikov, ki so v 20. stoletju definirali barve. Takrat so razvili matematične modele, s katerimi so opisali nianse in kontraste, kinematografi in filmski producenti pa so ta znanja uporabili za ustvarjanje močnih vizualnih učinkov.“
“Ko bomo lahko vonjali tisto, kar vonja oseba v filmu ali občutili isti dotik predmeta, bomo začutili pričakovanje in napetost, ki ju sedaj prinaša le zvočna podlaga filma.” Vir: Science Squared
Marianna Obrist
Marianna je raziskovalka na področju multi-senzoričnih izkušenj na Oddelku za informatiko Univerze v Sussexu. Je vodja laboratorija SCHI (Suusex Computer Human Interaction Lab), ki deluje v okviru Šole za inženiring in informatiko in je del raziskovalne skupine na področju kreativnih tehnologij. Njena vizija in ambicija sta pridobiti bogato in celovito razumevanje o razumevanju sveta preko človeških čutil – dotika, okusa in sluha – da bi oblikovalcem in razvijalcem omogočili ustvarjanje resnično prepričljivih multisenzornih izkušenj in novih interakcij s tehnologijo.
O laboratoriju SCHI
Laboratorij SCHI izvaja raziskave na področju interakcij ljudi in računalnikov (Human-Computer Interaction, HCI), kjer lahko nova dognanja na področju multisenzornih izkušenj prinesejo znanje in podlago za našo interakcijo s tehnologijo prihodnosti.
ERC=Science2
Obristine raziskave so del študij na področju čutil, ki jih je v zadnjem desetletju financiral Evropski raziskovalni svet (ERC), vodilna agencija Evropske unije, ki podpira temeljne raziskave. Naš interaktivni prispevek o njenih raziskavah je na voljo na strani ERC=Science². Naša komunikacijska kampanja temelji na splošnih znanstvenih temah, kot sta ‘daljša življenjska doba’ in ‘hrana’, z namenom, da predstavi raziskave, ki jih podpira ERC in opozori na pozitivne učinke tovrstnih raziskav za širšo družbo. Članek o raziskovalki Marianne Obrist je drugi v zbirki člankov na temo čutil, ki bodo v prihodnjih tednih objavljeni na ERC=Science².
O Evropskem raziskovalnem svetu
Namen Evropskega raziskovalnega sveta je, da spodbuja in podpira raziskave v Evropi s pomočjo finančnih mehanizmov, namenjenih temeljnim raziskavam na vseh področjih. ERC pričakuje, da bo tovrstno financiranje v prihodnosti pomagalo privesti do nepredvidenih znanstvenih in tehnoloških odkritij, ki predstavljajo osnovo za industrijo, trge in širše družbene inovacije. Sredstva ERC so podeljena na podlagi odprtih razpisov projektom, ki jih vodijo mladi ali izkušeni raziskovalci ne glede na njihovo državljanstvo, če delajo ali se z namenom dela selijo v Evropo. Edini kriterij za dodelitev sredstev je znanstvena odličnost.
EU360 