Občutki

Težko sem našel navdih za pisanje tega. Zadnja dva dneva sem namreč v vrtincu različnih nasprotujočih si občutkov. Jeza, strah, nemoč, hvaležnost, skrb, sovražnost, nestrpnost. Vsi so prisotni. Jeza, da je do tega dogodka prišlo in da ga oblasti niso preprečile. Strah, da se bodo podobne stvari ponovile. Nemoč, ker vem da sam ne morem ničesar storiti, da se take stvari ne bi dogajale. Hvaležnost, da me trenutno ni v Bruslju in da sem na varnem in hvaležnost do tistih, ki so se spomnili name in me poklicali ali poslali sporočilo, da bi ugotovili, če je z menoj vse v redu. Sovražnost, do tistih, ki so to storili. In ne nazadnje me daje tudi nestrpnost. Nestrpnost do tistih, ki to dovoljujejo.

Vir: FB Aurore Schreiber
Vir: FB Aurore Schreiber

Preberi več “Občutki”

Slovenski pogled na Bruselj (in London)

Prejšnji vikend je mojo pozornost pritegnil članek na spletnem portalu časnika Finance, ki povzema rezultate raziskave, ki jo je v povezavi z nedavnimi dogodki povezanimi z odnosom Velike Britanije do EU pripravila britanska agencija Lord Ashcroft Pools. Poleg ugotavljanja kaj si Evropejci mislijo o obstanku Velike Britanije v EU (60% si jih želi da država ostane v povezavi, samo 10% pa bi si jih želelo, da država odide) pa raziskava tudi ugotavlja kaj je državljanom vsake posamezne države najbolj všeč in kaj nas v EU najbolj moti. Rezultati za Slovenijo niso presenetljivi, kažejo pa naše nepoznavanje delovanja EU in na problem, ki ga imajo tudi drugi Evropejci – od Evropske unije bi radi samo koristi, nihče pa ne obveznosti, ki jih ta prinaša.

(Vir: MZaplotnik/Wikimedia Commons)
(Vir: MZaplotnik/Wikimedia Commons)

Preberi več “Slovenski pogled na Bruselj (in London)”

Evropski prednostni problemi

Zadnji vrh voditeljev EU je pokazal kaj je največji problem evropskih držav. Določanje prednosti. Namesto, da bi se ukvarjale s pomembnimi zadevami, so tokrat večino zasedanja in celoten “podaljšek” namenili drugorazredni temi. Prav ste prebrali. Vprašanje ali bo Velika Britanija ostala v EU ali ne, je trenutno drugorazrednega pomena. Obstoj ali propad Evropske unije namreč ni odvisen od t. i. Brexita, tj. odhoda Velike Britanije iz Unije, temveč od tega, kako bodo države skupaj sposobne rešiti begunsko dramo in njene vzroke v Siriji in drugod na Bližnjem Vzhodu ter Afriki, ki so že dodobra načele povezanost in kredibilnost evropskega projekta.

(Vir: (c) Evropska unija 2016)
(Vir: (c) Evropska unija 2016)

Preberi več “Evropski prednostni problemi”

Zelena Ljubljana

Z včerajšnjo uradno podelitvijo v Bruslju je Ljubljana iz rok britanskega Bristola prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado Evropska komisija podeljuje od leta 2010 evropskim mestom, ki uspešno prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju urbanega okolja. Ljubljana se bo tako pridružila družbi šestih drugih evropskih mest ki so v trajanju svojih “mandatov” pripomogle k izboljšanju okoljskih standardov in prispevale k promociji in širjenju dobrih okoljskih praks.

(Vir: (c) Nik Rovan)
(Vir: (c) Nik Rovan)

Preberi več “Zelena Ljubljana”

Donaldov (kompromisni) seznam želja

Po novembrskem Davidovem seznamu želja, je včeraj prišel Donaldov odgovor nanj. Predsednik Evropskega sveta je namreč včeraj predsednikom vlad in držav EU poslal osnutek dogovora z Veliko Britanijo, s katerim naj bi preostalih 27 držav preprečilo odhod slednje iz evropske povezave. Pismo voditeljem, ki ga dopolnjuje osnutek sklepa, ki naj bi ga slednji tudi sprejeli, je podlaga za pogovore, ki naj bi potekali med naslednjim vrhom Evropskega sveta, ki bo v Bruslju potekal 18. in 19. februarja. Podobno kot Cameronove zahteve, je tudi odgovor nanje razdeljen na štiri sklope.

download

Preberi več “Donaldov (kompromisni) seznam želja”

Schengen teče zadnji krog

Schengen je (klinično) mrtev. Donald Tusk je prejšnji teden rekel, da imajo države članice še dva meseca časa, da rešijo območje brez nadzora notranjih meja. Vendar je Schengen počasi začel umirati, ko je prva njegova država lani jeseni ponovno začela izvajati nadzor na njenih mejah. Takrat je bilo rečeno, da bo nadzor samo začasne narave, ponedeljkovo neformalno srečanje notranjih ministrov v Amsterdamu, pa je dalo znake, da temu ne bo tako. Nekatere države so namreč od Komisije zahtevale naj pripravi pravno podlago za uveljavitev 26. člena Schengenskega sporazuma, ki omogoča podaljšanje nadzora na notranjih mejah do obdobja dveh let. Prva domina je torej pada. V kolikor bo tudi dokončno padla pa bo samo vprašanje časa, kdaj ji bo sledila naslednja.

Prihodnost?
Prihodnost tudi znotraj Evrope?

Preberi več “Schengen teče zadnji krog”

Dvanajsto nizozemsko šestmesečje

Dan po tistem, ko je predsednik Evropskega sveta opozoril, da imajo države EU samo še dva meseca časa, da rešijo Schengen (čeprav je slednji že vsaj pol leta na intenzivni negi v kritičnem stanju), Nizozemska tudi uradno prevzema šestmesečno vodenje odločevalskega kluba, kjer se države dogovarjajo o sprejemanju zakonodaje, tj. Sveta EU. Čez dobro uro (ob devetih) bo nizozemski premier pred evropskimi poslanci predstavil program predsedstva (v živo ga lahko spremljate tukaj). Dežela tulipanov si bo prizadevala za Unijo, ki se bo osredotočala na bistvene stvari, ki ustvarja inovativno rast in službe ter ki se povezuje z družbo.

pN--LF-T

Preberi več “Dvanajsto nizozemsko šestmesečje”

Evropske volitve – 1 parlament, 28 volilnih pravil

Od zadnjih volitev v Evropski parlament je minilo dobro leto in pol, do naslednjih pa nas ločijo še tri leta in pol. Ne glede na to, pa se je Parlament že nekako začel pripravljati nanje. V poplavi dogodkov, ki so se zvrstili v zadnjem mesecu, je bilo spregledano, da so evropski poslanci prejšnji mesec sprejeli (nezakonodajno) resolucijo za spremembo Akta o volitvah v EP iz leta 1976, ki ureja minimalna skupna pravila glede volilne pravice in volitev v Evropski parlament. Kljub temu aktu, pa je glavnina pravil (kdo lahko voli, kje lahko voli, na kateri dan potekajo volitve, ipd.) določenih na nacionalni ravni. Zamislite si, da bi na volitvah v slovenski Državni zbor, nekdo iz Nove Gorice lahko glasoval pri 16. letih in v četrtek, nekdo iz Ljubljane pa bi na to moral počakati do 18. leta in glasovati šele na nedeljo. Nekako tako se namreč dogaja na evropski ravni.

elections-logo

Preberi več “Evropske volitve – 1 parlament, 28 volilnih pravil”

Kolikšna je cena naših vrednot?

3 milijarde evrov, pospešitev vizumske liberalizacije in pospešitev pristopnih pogajanj za vstop v Unijo. To je na kratko tisto, kar je Turčija dobila v okviru vrha z voditelji EU v zameno za omejevanje prihoda beguncev v Evropo.  Drugi člen Pogodbe o EU pravi, da “Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.” Vendar kot vsaka stvar, tudi te vrednote imajo svojo ceno.

Vir: (c) Evropska unija 2015
Vir: (c) Evropska unija 2015

Preberi več “Kolikšna je cena naših vrednot?”

Petek trinajsti

Za mnoge čisto navaden dan, za druge dan nesreče, za 129 ljudi pa je žal bil njihov zadnji. Na reakcijo Francije ni bilo treba čakati dolgo, prav tako ta reakcija ni bila nikakršno presenečenje, še posebej ne ob upoštevanju retorike, ki jo je od svojega prvega nastopa v petek zvečer uporabljal francoski predsednik Francois Hollande. Mnenja o koristnosti teh napadov so deljena. Nekateri pravijo, da so ta potrebna, spet drugi, da bodo ti napadi v Siriji prinesli samo še dodatne napade na evropskih tleh. Ne nazadnje pa bo to še dodatno stopnjevalo pritisk beguncev na staro celino. Evropa se je nedvomno znašla v začaranem krogu, iz katerega bo (na žalost) zelo težko kaj kmalu ušla.

Francoska trobojnica na eni izmed bruseljskih stavb.
Francoska trobojnica na eni izmed bruseljskih stavb.

Preberi več “Petek trinajsti”