Evropski prednostni problemi

Zadnji vrh voditeljev EU je pokazal kaj je največji problem evropskih držav. Določanje prednosti. Namesto, da bi se ukvarjale s pomembnimi zadevami, so tokrat večino zasedanja in celoten “podaljšek” namenili drugorazredni temi. Prav ste prebrali. Vprašanje ali bo Velika Britanija ostala v EU ali ne, je trenutno drugorazrednega pomena. Obstoj ali propad Evropske unije namreč ni odvisen od t. i. Brexita, tj. odhoda Velike Britanije iz Unije, temveč od tega, kako bodo države skupaj sposobne rešiti begunsko dramo in njene vzroke v Siriji in drugod na Bližnjem Vzhodu ter Afriki, ki so že dodobra načele povezanost in kredibilnost evropskega projekta.

(Vir: (c) Evropska unija 2016)
(Vir: (c) Evropska unija 2016)

Preberi več “Evropski prednostni problemi”

Advertisements

Zelena Ljubljana

Z včerajšnjo uradno podelitvijo v Bruslju je Ljubljana iz rok britanskega Bristola prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado Evropska komisija podeljuje od leta 2010 evropskim mestom, ki uspešno prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju urbanega okolja. Ljubljana se bo tako pridružila družbi šestih drugih evropskih mest ki so v trajanju svojih “mandatov” pripomogle k izboljšanju okoljskih standardov in prispevale k promociji in širjenju dobrih okoljskih praks.

(Vir: (c) Nik Rovan)
(Vir: (c) Nik Rovan)

Preberi več “Zelena Ljubljana”

Donaldov (kompromisni) seznam želja

Po novembrskem Davidovem seznamu želja, je včeraj prišel Donaldov odgovor nanj. Predsednik Evropskega sveta je namreč včeraj predsednikom vlad in držav EU poslal osnutek dogovora z Veliko Britanijo, s katerim naj bi preostalih 27 držav preprečilo odhod slednje iz evropske povezave. Pismo voditeljem, ki ga dopolnjuje osnutek sklepa, ki naj bi ga slednji tudi sprejeli, je podlaga za pogovore, ki naj bi potekali med naslednjim vrhom Evropskega sveta, ki bo v Bruslju potekal 18. in 19. februarja. Podobno kot Cameronove zahteve, je tudi odgovor nanje razdeljen na štiri sklope.

download

Preberi več “Donaldov (kompromisni) seznam želja”

Schengen teče zadnji krog

Schengen je (klinično) mrtev. Donald Tusk je prejšnji teden rekel, da imajo države članice še dva meseca časa, da rešijo območje brez nadzora notranjih meja. Vendar je Schengen počasi začel umirati, ko je prva njegova država lani jeseni ponovno začela izvajati nadzor na njenih mejah. Takrat je bilo rečeno, da bo nadzor samo začasne narave, ponedeljkovo neformalno srečanje notranjih ministrov v Amsterdamu, pa je dalo znake, da temu ne bo tako. Nekatere države so namreč od Komisije zahtevale naj pripravi pravno podlago za uveljavitev 26. člena Schengenskega sporazuma, ki omogoča podaljšanje nadzora na notranjih mejah do obdobja dveh let. Prva domina je torej pada. V kolikor bo tudi dokončno padla pa bo samo vprašanje časa, kdaj ji bo sledila naslednja.

Prihodnost?
Prihodnost tudi znotraj Evrope?

Preberi več “Schengen teče zadnji krog”

Dvanajsto nizozemsko šestmesečje

Dan po tistem, ko je predsednik Evropskega sveta opozoril, da imajo države EU samo še dva meseca časa, da rešijo Schengen (čeprav je slednji že vsaj pol leta na intenzivni negi v kritičnem stanju), Nizozemska tudi uradno prevzema šestmesečno vodenje odločevalskega kluba, kjer se države dogovarjajo o sprejemanju zakonodaje, tj. Sveta EU. Čez dobro uro (ob devetih) bo nizozemski premier pred evropskimi poslanci predstavil program predsedstva (v živo ga lahko spremljate tukaj). Dežela tulipanov si bo prizadevala za Unijo, ki se bo osredotočala na bistvene stvari, ki ustvarja inovativno rast in službe ter ki se povezuje z družbo.

pN--LF-T

Preberi več “Dvanajsto nizozemsko šestmesečje”

Evropske volitve – 1 parlament, 28 volilnih pravil

Od zadnjih volitev v Evropski parlament je minilo dobro leto in pol, do naslednjih pa nas ločijo še tri leta in pol. Ne glede na to, pa se je Parlament že nekako začel pripravljati nanje. V poplavi dogodkov, ki so se zvrstili v zadnjem mesecu, je bilo spregledano, da so evropski poslanci prejšnji mesec sprejeli (nezakonodajno) resolucijo za spremembo Akta o volitvah v EP iz leta 1976, ki ureja minimalna skupna pravila glede volilne pravice in volitev v Evropski parlament. Kljub temu aktu, pa je glavnina pravil (kdo lahko voli, kje lahko voli, na kateri dan potekajo volitve, ipd.) določenih na nacionalni ravni. Zamislite si, da bi na volitvah v slovenski Državni zbor, nekdo iz Nove Gorice lahko glasoval pri 16. letih in v četrtek, nekdo iz Ljubljane pa bi na to moral počakati do 18. leta in glasovati šele na nedeljo. Nekako tako se namreč dogaja na evropski ravni.

elections-logo

Preberi več “Evropske volitve – 1 parlament, 28 volilnih pravil”

Kolikšna je cena naših vrednot?

3 milijarde evrov, pospešitev vizumske liberalizacije in pospešitev pristopnih pogajanj za vstop v Unijo. To je na kratko tisto, kar je Turčija dobila v okviru vrha z voditelji EU v zameno za omejevanje prihoda beguncev v Evropo.  Drugi člen Pogodbe o EU pravi, da “Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.” Vendar kot vsaka stvar, tudi te vrednote imajo svojo ceno.

Vir: (c) Evropska unija 2015
Vir: (c) Evropska unija 2015

Preberi več “Kolikšna je cena naših vrednot?”

Petek trinajsti

Za mnoge čisto navaden dan, za druge dan nesreče, za 129 ljudi pa je žal bil njihov zadnji. Na reakcijo Francije ni bilo treba čakati dolgo, prav tako ta reakcija ni bila nikakršno presenečenje, še posebej ne ob upoštevanju retorike, ki jo je od svojega prvega nastopa v petek zvečer uporabljal francoski predsednik Francois Hollande. Mnenja o koristnosti teh napadov so deljena. Nekateri pravijo, da so ta potrebna, spet drugi, da bodo ti napadi v Siriji prinesli samo še dodatne napade na evropskih tleh. Ne nazadnje pa bo to še dodatno stopnjevalo pritisk beguncev na staro celino. Evropa se je nedvomno znašla v začaranem krogu, iz katerega bo (na žalost) zelo težko kaj kmalu ušla.

Francoska trobojnica na eni izmed bruseljskih stavb.
Francoska trobojnica na eni izmed bruseljskih stavb.

Preberi več “Petek trinajsti”

Davidov seznam želja

Nič posebno novega in vznemirljivega. Na tak način bi lahko povzeli britanski “seznam želja”, ki ga je britanski premier David Cameron včeraj poslal predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in v katerem predstavlja “štiri glavna področja na katerih si Velika Britanija želi reforme.” Pismo in zahteve v njem naj bi tako bile podlaga za začetek pogovorov z voditelji ostalih držav EU, do česar naj bi prišlo že na decembrskem vrhu Evropskega sveta. Kakšne so torej želje, ki bi jih morale EU in njenih ostalih 27 držav izpolniti, da ohranijo Veliko Britanijo v Uniji?

Vir: UK Representation to the EU Twitter (@ukineu)
Vir: UK Representation to the EU Twitter (@ukineu)

Preberi več “Davidov seznam želja”

Zadnja priložnost za Evropsko unijo

Če v primeru begunske krize ne bo prišlo do takojšnjega ukrepanja, “bo Evropska unija začela razpadati.” S to izjavo je slovenski premier Miro Cerar pred nedeljskim srečanjem voditeljev držav ob “balkanski” begunski poti posvaril udeležence in ostale evropske voditelje o resnosti situacije pred katero se je znašla Unija. Čeprav so izjavo povzeli številni (evropski in svetovni) mediji (na svoj seznam najbolj apokaliptičnih napovedi o prihodnosti EU jo je uvrstil tudi POLITICO) in jo velja vzeti kot resno svarilo glede evropske prihodnosti, pa večje streznitve oz. ukrepanja ni prinesla.

Foto: (c) Ansa via laRepubblica.it
Foto: (c) Ansa via laRepubblica.it

Preberi več “Zadnja priložnost za Evropsko unijo”