Pogled 360 – Stran 2

Po Ljubljani in Bledu: Zamegljena vloga Slovenije v Evropski uniji prihodnosti

Bela knjiga o prihodnosti Unije je odprla vrata novim formatom, ki jih evropske institucije in nacionalni politiki raziskujejo, da bi razpravo o bodočnosti skupnih evropskih integracij približali državljanom Evropske unije v vseh državah članicah. Komisarji, kot je Violeta Bulc opravljajo razprave z državljani, pred nekaj dnevi je podoben dialog z državljani napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, nestrpno pa pričakujemo letni nagovor predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ki bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil svojo vizijo za Evropo.

V Sloveniji se je v preteklem tednu mudil prvi podpredsednik Evropske Komisije, Frans Timmermans, ki je z državljani razpravljal na nacionalni televiziji, pogovor je bil v živo predvajan tudi po radiu ter na družbenih omrežjih predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Le dan za tem je o Evropski uniji tekla razprava tudi v okviru Blejskega strateškega foruma. Ko spremljamo razprave o Evropski uniji v Sloveniji, pa nemalokrat opazimo kratkoročno usmerjenost tako državljanov, kot tudi tistih, ki našo državo predstavljajo v Bruslju in v njenem imenu sprejemajo odločitve. O dolgoročnih scenarijih se opredeljujejo v Bruslju, v Sloveniji pa razmišljamo o čim več kohezijskih sredstvih in sosedskih odnosih za naslednjih nekaj let. To se je pretekli teden izkazalo tako v studiu 3 RTV Slovenije, kot tudi v veliki dvorani na Bledu.

evropska komisija — Prvič v zgodovini je razprava z državljani o prihodnosti EU potekala na nacionalni televiziji v večernih urah. Vir: Evropska komisija

Preberi več “Po Ljubljani in Bledu: Zamegljena vloga Slovenije v Evropski uniji prihodnosti”

Dobro jutro, Evropa. In vse najboljše, gospa!

Pred točno 10 leti sem v Bordeauxu za svoje Erasmus prijatelje kupila torto. Imeli smo črno-belo natisnjeno zastavico EU, ki jo je nekdo že v kampusu zrezal in prilepil tako, da so bile zvezdice na obeh straneh. V tipičnem francoskem barčku smo naprosili plastične krožnike in zobotrebec, da je zastavica lahko ponosno krasila torto. In tako smo nazdravili na Evropo. Takrat nisem imela pojma, kako pomembna bo postala Evropska unija v mojem življenju in življenju nekaterih mojih odštekanih Erasmus in ostalih prijateljev. Ampak glede Evrope je stvar takšna, da se ti enostavno zgodi. Evrope ne poznaš, dokler je ne srečaš. In enkrat, ko jo spoznaš, ti obrne življenje na glavo.

EU_banner60birds — Vir: EC – Audiovisual Service

Preberi več “Dobro jutro, Evropa. In vse najboljše, gospa!”

Ljubljanska pobuda- instant besedilo iz konzerv preteklih pogodb

Kaj Ljubljanska pobuda resnično je? Kaj je zapisano na slabih 70 straneh besedila, ki bi naj tako zelo pompozno naznanilo novo obdobje v razvoju evropskih integracij in spodbudilo Slovence in Evropejce, da postane(m)jo bolj evropski?

Ljubljanska pobuda bo morda Slovencem dala občutek pripadnosti evropski družini in soodgovornosti za evropski projekt. Del politične kampanje Predsednika Republike pa je (žal) svetlobna leta oddaljen od potencialne nove Ustave za Evropsko unijo.

Opravljena je bila predstavitev, spisana so bila sporočila za javnost, podane izjave in nastalo je pričakovano število prispevkov v slovenskih medijih. Ljubljanska pobuda kot del politične kampanje; kot dokument, ki bo postal nova Ustava za EU; kot nekaj, kar je nastalo na sprehodu državotvornih Slovencev; iniciative, ki jo je podprl Predsednik Republike.

V dežju notranjepolitičnih analiz, smo pripravili evropski vpogled v vsebino besedila Ljubljanske pobude (The New Draft Treaty for the Constitution of the European Union).

65371288_photo_514751_20170106_4 — Vir: rtvslo.si

Preberi več “Ljubljanska pobuda- instant besedilo iz konzerv preteklih pogodb”

Občutki

Težko sem našel navdih za pisanje tega. Zadnja dva dneva sem namreč v vrtincu različnih nasprotujočih si občutkov. Jeza, strah, nemoč, hvaležnost, skrb, sovražnost, nestrpnost. Vsi so prisotni. Jeza, da je do tega dogodka prišlo in da ga oblasti niso preprečile. Strah, da se bodo podobne stvari ponovile. Nemoč, ker vem da sam ne morem ničesar storiti, da se take stvari ne bi dogajale. Hvaležnost, da me trenutno ni v Bruslju in da sem na varnem in hvaležnost do tistih, ki so se spomnili name in me poklicali ali poslali sporočilo, da bi ugotovili, če je z menoj vse v redu. Sovražnost, do tistih, ki so to storili. In ne nazadnje me daje tudi nestrpnost. Nestrpnost do tistih, ki to dovoljujejo.

Preberi več “Občutki”

Slovenski pogled na Bruselj (in London)

Prejšnji vikend je mojo pozornost pritegnil članek na spletnem portalu časnika Finance, ki povzema rezultate raziskave, ki jo je v povezavi z nedavnimi dogodki povezanimi z odnosom Velike Britanije do EU pripravila britanska agencija Lord Ashcroft Pools. Poleg ugotavljanja kaj si Evropejci mislijo o obstanku Velike Britanije v EU (60% si jih želi da država ostane v povezavi, samo 10% pa bi si jih želelo, da država odide) pa raziskava tudi ugotavlja kaj je državljanom vsake posamezne države najbolj všeč in kaj nas v EU najbolj moti. Rezultati za Slovenijo niso presenetljivi, kažejo pa naše nepoznavanje delovanja EU in na problem, ki ga imajo tudi drugi Evropejci – od Evropske unije bi radi samo koristi, nihče pa ne obveznosti, ki jih ta prinaša.

Preberi več “Slovenski pogled na Bruselj (in London)”

Evropski prednostni problemi

Zadnji vrh voditeljev EU je pokazal kaj je največji problem evropskih držav. Določanje prednosti. Namesto, da bi se ukvarjale s pomembnimi zadevami, so tokrat večino zasedanja in celoten “podaljšek” namenili drugorazredni temi. Prav ste prebrali. Vprašanje ali bo Velika Britanija ostala v EU ali ne, je trenutno drugorazrednega pomena. Obstoj ali propad Evropske unije namreč ni odvisen od t. i. Brexita, tj. odhoda Velike Britanije iz Unije, temveč od tega, kako bodo države skupaj sposobne rešiti begunsko dramo in njene vzroke v Siriji in drugod na Bližnjem Vzhodu ter Afriki, ki so že dodobra načele povezanost in kredibilnost evropskega projekta.

Preberi več “Evropski prednostni problemi”

Zelena Ljubljana

Z včerajšnjo uradno podelitvijo v Bruslju je Ljubljana iz rok britanskega Bristola prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado Evropska komisija podeljuje od leta 2010 evropskim mestom, ki uspešno prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju urbanega okolja. Ljubljana se bo tako pridružila družbi šestih drugih evropskih mest ki so v trajanju svojih “mandatov” pripomogle k izboljšanju okoljskih standardov in prispevale k promociji in širjenju dobrih okoljskih praks.

Preberi več “Zelena Ljubljana”

Donaldov (kompromisni) seznam želja

Po novembrskem Davidovem seznamu želja, je včeraj prišel Donaldov odgovor nanj. Predsednik Evropskega sveta je namreč včeraj predsednikom vlad in držav EU poslal osnutek dogovora z Veliko Britanijo, s katerim naj bi preostalih 27 držav preprečilo odhod slednje iz evropske povezave. Pismo voditeljem, ki ga dopolnjuje osnutek sklepa, ki naj bi ga slednji tudi sprejeli, je podlaga za pogovore, ki naj bi potekali med naslednjim vrhom Evropskega sveta, ki bo v Bruslju potekal 18. in 19. februarja. Podobno kot Cameronove zahteve, je tudi odgovor nanje razdeljen na štiri sklope.

download

Preberi več “Donaldov (kompromisni) seznam želja”

Schengen teče zadnji krog

Schengen je (klinično) mrtev. Donald Tusk je prejšnji teden rekel, da imajo države članice še dva meseca časa, da rešijo območje brez nadzora notranjih meja. Vendar je Schengen počasi začel umirati, ko je prva njegova država lani jeseni ponovno začela izvajati nadzor na njenih mejah. Takrat je bilo rečeno, da bo nadzor samo začasne narave, ponedeljkovo neformalno srečanje notranjih ministrov v Amsterdamu, pa je dalo znake, da temu ne bo tako. Nekatere države so namreč od Komisije zahtevale naj pripravi pravno podlago za uveljavitev 26. člena Schengenskega sporazuma, ki omogoča podaljšanje nadzora na notranjih mejah do obdobja dveh let. Prva domina je torej pada. V kolikor bo tudi dokončno padla pa bo samo vprašanje časa, kdaj ji bo sledila naslednja.

Prihodnost? — Prihodnost tudi znotraj Evrope?

Preberi več “Schengen teče zadnji krog”

Dvanajsto nizozemsko šestmesečje

Dan po tistem, ko je predsednik Evropskega sveta opozoril, da imajo države EU samo še dva meseca časa, da rešijo Schengen (čeprav je slednji že vsaj pol leta na intenzivni negi v kritičnem stanju), Nizozemska tudi uradno prevzema šestmesečno vodenje odločevalskega kluba, kjer se države dogovarjajo o sprejemanju zakonodaje, tj. Sveta EU. Čez dobro uro (ob devetih) bo nizozemski premier pred evropskimi poslanci predstavil program predsedstva (v živo ga lahko spremljate tukaj). Dežela tulipanov si bo prizadevala za Unijo, ki se bo osredotočala na bistvene stvari, ki ustvarja inovativno rast in službe ter ki se povezuje z družbo.

pN--LF-T

Preberi več “Dvanajsto nizozemsko šestmesečje”