Schengensko območje

Schengen je (klinično) mrtev. Donald Tusk je prejšnji teden rekel, da imajo države članice še dva meseca časa, da rešijo območje brez nadzora notranjih meja. Vendar je Schengen počasi začel umirati, ko je prva njegova država lani jeseni ponovno začela izvajati nadzor na njenih mejah. Takrat je bilo rečeno, da bo nadzor samo začasne narave, ponedeljkovo neformalno srečanje notranjih ministrov v Amsterdamu, pa je dalo znake, da temu ne bo tako. Nekatere države so namreč od Komisije zahtevale naj pripravi pravno podlago za uveljavitev 26. člena Schengenskega sporazuma, ki omogoča podaljšanje nadzora na notranjih mejah do obdobja dveh let. Prva domina je torej pada. V kolikor bo tudi dokončno padla pa bo samo vprašanje časa, kdaj ji bo sledila naslednja.

Prihodnost? — Prihodnost tudi znotraj Evrope?

Preberi več “Schengen teče zadnji krog”

Evropa se dva tedna po napadih v Parizu še vedno sooča s posledicami le-teh. V najbolj ogroženih državah so poostrili varnostne ukrepe, v preteklih dneh pa so v več evropskih državah potekale tudi policijske akcije za prijetje morebitnih drugih teroristov, ki bi lahko pripravljali nove napade. Kakorkoli že, države so se očitno zbudile. Vprašanje je koliko časa bodo dejansko ostale budne. Poleg nacionalnega bujenja, pa bi nekatere države rade videle, da bi se “zbudila” tudi Evropa in v tem pogledu si želijo nekaterih sprememb tudi na evropski ravni. Poleg pospešitve sprejetja enotne evropske zakonodaje o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, nekatere države (še posebej Španija in Francija) vedno glasneje zahtevajo spremembe schengenskih pravil. Kot vedno je za lastne napake, najbolj enostavno kriviti Evropo.

Svetovni voditelji na republikanskem shodu v Parizu (Vir: (c) Evropska unija 2015 - Evropska komisija) — Svetovni voditelji na republikanskem shodu v Parizu (Vir: (c) Evropska unija 2015 – Evropska komisija)

Preberi več “Evropa (in Schengen) po Parizu”