begunci – EU360

Evropski prednostni problemi

Zadnji vrh voditeljev EU je pokazal kaj je največji problem evropskih držav. Določanje prednosti. Namesto, da bi se ukvarjale s pomembnimi zadevami, so tokrat večino zasedanja in celoten “podaljšek” namenili drugorazredni temi. Prav ste prebrali. Vprašanje ali bo Velika Britanija ostala v EU ali ne, je trenutno drugorazrednega pomena. Obstoj ali propad Evropske unije namreč ni odvisen od t. i. Brexita, tj. odhoda Velike Britanije iz Unije, temveč od tega, kako bodo države skupaj sposobne rešiti begunsko dramo in njene vzroke v Siriji in drugod na Bližnjem Vzhodu ter Afriki, ki so že dodobra načele povezanost in kredibilnost evropskega projekta.

Preberi več “Evropski prednostni problemi”

Kolikšna je cena naših vrednot?

3 milijarde evrov, pospešitev vizumske liberalizacije in pospešitev pristopnih pogajanj za vstop v Unijo. To je na kratko tisto, kar je Turčija dobila v okviru vrha z voditelji EU v zameno za omejevanje prihoda beguncev v Evropo. Drugi člen Pogodbe o EU pravi, da “Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.” Vendar kot vsaka stvar, tudi te vrednote imajo svojo ceno.

Preberi več “Kolikšna je cena naših vrednot?”

Zadnja priložnost za Evropsko unijo

Če v primeru begunske krize ne bo prišlo do takojšnjega ukrepanja, “bo Evropska unija začela razpadati.” S to izjavo je slovenski premier Miro Cerar pred nedeljskim srečanjem voditeljev držav ob “balkanski” begunski poti posvaril udeležence in ostale evropske voditelje o resnosti situacije pred katero se je znašla Unija. Čeprav so izjavo povzeli številni (evropski in svetovni) mediji (na svoj seznam najbolj apokaliptičnih napovedi o prihodnosti EU jo je uvrstil tudi POLITICO) in jo velja vzeti kot resno svarilo glede evropske prihodnosti, pa večje streznitve oz. ukrepanja ni prinesla.

Preberi več “Zadnja priložnost za Evropsko unijo”

Teden v EU – Plenarka in Odbori v EP, Evropski svet in dogodki v Sloveniji

Dobro jutro! Za tiste v Bruslju bo ta teden še prav posebej naporen oziroma zabaven in želimo jim srečno! Evropski parlament bo zasedal v Odborih, v svoj urnik pa bo vključil še mini plenarno zasedanje. Potekala bodo zasedanja Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve ter Evropskega sveta, pa tudi v Sloveniji se bodo zvrstili nekateri zanimivi dogodki.

Preberi več “Teden v EU – Plenarka in Odbori v EP, Evropski svet in dogodki v Sloveniji”

Evropski pregled – Francozi bi zbirali prstne odtise, v Nemčiji pa so zelo proti TTIP

Ta teden je bilo dokončno odločeno, da nas mora Google pozabiti, evropski voditelji so se z balkanskimi pogovarjali o migrantih, v Nemčiji so protestirali proti trgovinskemu sporazumu z ZDA, govora pa je bilo tudi o morebitni ukinitvi sankcij za Belorusijo.

Preberi več “Evropski pregled – Francozi bi zbirali prstne odtise, v Nemčiji pa so zelo proti TTIP”

Ko morata Francija in Nemčija zagovarjati Evropo

Pred 26 leti sta v Strasbourgu nazadnje skupaj stala voditelja Francije in Nemčije. Helmut Kohl in François Mitterand sta takrat pripravila izjavi po padcu Berlinskega zidu. Včeraj pa sta pred poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju nastopila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande. Čeprav prihajata iz različnih političnih skupin, sta voditelja teh dveh držav, ki tradicionalno predstavljata “lokomotivo” evropskih integracij začutila potrebo, da poslance naslovita skupaj in s tem Evropejce pozoveta k sodelovanju. Ob tem se opazovalcu poraja vprašanje, ali so evropske integracije res v tako resnih težavah, da potrebujejo “push” s strani voditeljev njenih ustanoviteljic? Ali vizija in karizma predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ni dovolj, da se zadeve premaknejo v “evropsko smer” in zakaj vsaka država tako vztrajno vleče na svoj konec? Ali je bil klic Merklove in Hollanda k evropski solidarnosti zasenčen z izjavami o begunski krizi, o kateri so se mediji veselo razpisali?

Preberi več “Ko morata Francija in Nemčija zagovarjati Evropo”

Konec Schengna (kot ga poznamo)

Najprej opravičilo. Težko je bilo namreč najti navdih in voljo ta teden, da bi napisal kaj za blog. Sprva sem mislil, da si bom po dolgem času privoščil kak lažji zapis. Evropski teden mobilnosti je bil kot nalašč za to. Vendar pa mi dogodki v zadnjih dneh, tudi v Sloveniji, niso dopustili tega. Ne morem biti tiho nad vsem tem kar se dogaja. Če sem se še januarja, v odzivu na teroristične napade v Parizu, spraševal kako bo izgledal Schengen v prihodnje, sem po zadnjih dogodkih vedno bolj prepričan da Schengna, kot ga poznamo danes, nikoli več ne bo.

Ostanek berlinskega zidu pred Evropskim parlamentom v Bruslju (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament) — Ostanek zgodovine ali vrnitev v prihodnost (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

Preberi več “Konec Schengna (kot ga poznamo)”

Evropski pregled – novice iz držav in pot v službo

Ta teden so poleg nagovora o Stanju v Uniji, ki ga je v sredo pred Evropskim parlamentom predstavil predsednik Evropske komisije, Jean Claude Juncker (več o tem v našem zadnjem prispevku) evropsko medijsko okolje krojile novice iz držav članic in pravila o delovnem času.

Preberi več “Evropski pregled – novice iz držav in pot v službo”

Zidovi in ograje so v Evropi nesprejemljivi

Predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, je včeraj dopoldne nagovoril poslance v Evropskem parlamentu v nagovoru “Stanje v Uniji”, ki ga je predsednik Komisije dolžen izvesti vsako leto ob prvem septembrskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Predsednik Juncker je v svojem nagovoru izpostavil očitne tematike: begunsko krizo, Grčijo in prihodnost Evroobmočja, članstvo Velike Britanije v EU ter tudi malo manj pereče teme kot so Investicijski načrt Komisije, nadaljnji razvoj skupnega trga, skupna kmetijska politika ter prostotrgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike.

Vse zelo lepo in prav. Naslov govora predsednika komisije je bil »Čas za iskrenost enotnost in solidarnost«. Zagotovo je gospod Juncker izjemno pro-evropsko usmerjen in predstavil je drzno idejo preoblikovanja Frontexa v resnično skupno Evropsko obmejno stražo. Je trenutna politična realnost primerna za tovrstne drastične integracijske ukrepe na področju politik, kjer države članice vajeti držijo trdno v svojih rokah?

Preberi več “Zidovi in ograje so v Evropi nesprejemljivi”

Očitno ni (še) dovolj

Po aprilski potopitvi ladje med Malto in Lampeduso, ko je umrlo vsaj 950 ljudi, sem se v svojem prispevku spraševal ali bo tisti dogodek zbudil evropsko javnost in politiko da končno ukrene nekaj. Takrat sem pustil kanček upanja, da bo “svetlobno hitro ukrepanje EU” končno pripeljalo do nečesa konkretnega. Motil sem se. Kot vedno je visokoletečim načrtom, sledila streznitev, ko se države niso držale tistega česar so se nekaj dni prej dogovorile. Žal pa se število tragedij ni nič manj zmanjšalo. Prej nasprotno.

Preberi več