3 milijarde evrov, pospešitev vizumske liberalizacije in pospešitev pristopnih pogajanj za vstop v Unijo. To je na kratko tisto, kar je Turčija dobila v okviru vrha z voditelji EU v zameno za omejevanje prihoda beguncev v Evropo. Drugi člen Pogodbe o EU pravi, da “Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.” Vendar kot vsaka stvar, tudi te vrednote imajo svojo ceno.
Nedeljski dogovor s Turčijo je označen kot eden izmed pomembnejših korakov za reševanje begunske in migracijske krize na t. i. balkanski poti, na kateri se nahaja tudi Slovenija in po kateri je v našo državo do včeraj vstopilo 281.682 ljudi, vsaj 269.368 pa jo je tudi že zapustilo.
Dogovor (povzetek je na voljo tukaj) predvideva oživitev turških pristopnih pogajanj. Ta so se začela leta 2005, potem ko je država leta 1999 pridobila status kandidatke. Do danes je Turčija odprla 14 (od 35) pristopnih pogajanj, začasno pa je zaprla enega. Turčija naj bi tako 14. decembra odprla še eno pristopno poglavje, Komisija pa bo začela s pripravami za odprtje še nadaljnjih štirih. Obe strani sta se prav tako dogovorili, da bosta okrepili dialog na najvišji ravni, in sicer z organizacijo pogostejših srečanj, ki bodo vključevala tudi dva vrha na najvišji ravni letno. Na teh sestankih naj bi obe strani pregledovale napredek v odnosih in razpravljale o mednarodnih zadevah.
Poleg tega dogovor predvideva tudi nadaljevanje vizumske liberalizacije. V ta namen sta se obe strani dogovorili za izvrševanje sporazuma za ponovni sprejem oseb, ki so ilegalno vstopile na ozemlje druge strani ter odpravo vizumov za turške državljane najkasneje do oktobra prihodnje leto.
Po vsej verjetnosti najpomembnejši del dogovora pa je tisti, ki turški strani dodeljuje dodatne 3 milijarde evrov Turčiji za pomoč beguncem, ki se nahajajo na njenem ozemlju.
Z zgoraj navedenim je Turčija pristala na uveljavitev akcijskega načrta, ki predvideva preprečevanje potovanja ekonomskih migrantov v EU, izvajanje bilateralnih dogovorov glede ponovnega sprejetja in sodelovanje pri vračanju v države izvora. Hkrati naj bi Turčija izboljšala položaj sirskih beguncev in se bolje bojevala zoper trgovce z ljudmi.
Moj namen ni nikakršno moraliziranje glede sprejetega dogovora. Pogodba o EU, ki sem jo citiral na začetku, pravi tudi, da Unija stremi h krepitvi blaginje njenih narodov in svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja. V tem trenutku pa se to območje nahaja pred veliko težavami. Vsekakor trenutna situacija predstavlja nekaj povsem novega, na kar nihče ni pomislil, čeprav bi mogel.
Vendar je nedeljski dogovor dokaz nemoči Evropske unije in njenih držav in dokaz naše dvoličnosti. Nemoči, ker ne moremo sami poskrbeti za zaščito naših meja in zaradi tega raje prepuščamo umazano delo drugim. Dvoličnosti pa zato, ker smo še pred časom, dokler nam je tako koristilo, smo trenutno turško vodstvo kritizirali zaradi posegov v demokratične vrednote in temeljne svoboščine. Sedaj, ko pa smo sami nesposobni, da bi rešili naše težave (za katere nosimo svoj del krivde), smo pripravljeni prodati naše temeljne vrednote, za katere pravimo, da jih trenutna begunska situacija ogroža.
Res je. Trenutna begunska kriza ogroža naše temeljne vrednote. Vendar jih ne ogrožajo begunci, ki prihajajo k nam, temveč jih ogrožamo mi sami z našimi ravnanji. Ko pridigamo o spoštovanju človekovih pravic, vendar istočasno zamižimo, če potrebujemo pomoč nekoga, ki tega ne počne. Ko pridigamo o spoštovanju človekovega dostojanstva, vendar istočasno dopuščamo, da begunci (in tudi marsikateri prebivalci naših držav) živijo v človeka neprimernih razmerah. V zadnjih letih smo prodali že veliko naših vrednot. Če prodamo še njihove temelj, nam ne ostane ničesar.
EU360 