Konec Schengna (kot ga poznamo)

Najprej opravičilo. Težko je bilo namreč najti navdih in voljo ta teden, da bi napisal kaj za blog. Sprva sem mislil, da si bom po dolgem času privoščil kak lažji zapis. Evropski teden mobilnosti je bil kot nalašč za to. Vendar pa mi dogodki v zadnjih dneh, tudi v Sloveniji, niso dopustili tega. Ne morem biti tiho nad vsem tem kar se dogaja. Če sem se še januarja, v odzivu na teroristične napade v Parizu, spraševal kako bo izgledal Schengen v prihodnje, sem po zadnjih dogodkih vedno bolj prepričan da Schengna, kot ga poznamo danes, nikoli več ne bo.

V preteklem tednu so si novice o “zapiranju” notranjih evropskih meja sledile kot po tekočem traku. Najprej je to storila Nemčija, ki je uvedla mejno kontrolo na meji z Avstrijo, slednja pa je nato uvedla mejno kontrolo na meji z Madžarsko. Mejne kontrole so nato uvedle tudi Slovaška, Češka, na žalost pa tudi Slovenija. Vse države so ob uvedbi mejnih kontrol zagotavljale, da so slednje v skladu s Schengenskimi pravili in da gre samo za začasen ukrep dokler se ne uredi stanje na zunanji Schengenski meji.

Res je. Države lahko v primeru, ko so ogroženi javni red in mir ter varnost v državi, začasno ponovno uvedejo nadzor na mejah. Prav tako bi lahko rekli, da tudi v tem primeru ne gre za klasične mejne kontrole, saj gre samo za “poostren nadzor” nikakor pa ne za takšne kontrole, kot smo jih bili vajeni pred našim vstopom v Schengen.

Ampak že to je dovolj, saj na tak način vsem pošiljamo napačno sporočilo, da smo dopustili, da se naše temeljne vrednote in navade spremenijo. Marsikdo bo rekel, da je to potrebno, če želimo zaščititi našo državo pred tujci. Ampak to ne vzrdži nobenega resnega argumenta. Tako kot noben zid v preteklosti ni ustavil tistih, ki so želeli priti do svojega cilja, tudi te kontrole ne bodo ustavile teh beguncev, da bodo prišli do svoje “obljubljene dežele”.

Trenutna begunska kriza ni nikakršna posledica Schengna. Trenutna kriza je posledica vojn v državah iz katerih prihajajo begunci. Nosi pa Schengen del krivde za trenutno situacijo na zunanjih Schengenskih državah. Trenutna kriza je pokazala, da sistem ni pravilno dodelan in da potrebuje izboljšave. Nemogoče je pričakovati, da celotno breme celotnega območja nosijo mejne države. Slednje bi moralo biti porazdeljeno med vsemi državami. To pa pomeni, da bi mejno kontrolo in nadzor meje morala biti pod neposredno pristojnostjo EU in ne posameznih državah članicah. Vedno govorimo, da morajo države med seboj bolje sodelovati. Na žalost pa se je že prevečkrat izkazalo, da države med seboj ne morejo, ne znajo ali pač nočejo sodelovati.

Schengna kot smo ga še do včeraj poznali ni več. Sedaj se morajo države članice odločiti kako želijo naprej. Možnosti sta samo dve. Popolna opustitev, ki bi nas ponovno pripeljala v čase dolgih kolon na mejah, omejenega gibanja znotraj našega kontinenta in nepotrebnega izoliranja ali pa dokončno oblikovanje pravega in popolno delujočega skupnega prostora s skupno zunanjo mejo pod nadzorom nadnacionalne strukture, ki bo enakopravno zagotavljala nadzor in varovanje zunanje meje. Vmesne možnosti ni. Vmesno možnost smo poznali zadnjih 20 let. In slednja se je sedaj pokazala kot popolnoma neustrezno.

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano. Oglejte si vse prispevke od Grega Jug