Evropa jezikov oziroma kaj se zgodi, ko tolmači izklopijo mikrofone

Čeprav je vroča tema teh dni, predvsem v Sloveniji, kjer nismo navajeni tistih, ki so malo bolj temni in drugače oblečeni, begunska kriza (o njej je Grega pisal prejšnji teden), sem se odločila, da vam ta teden s strani EU360 ponudim malček lažjo in jezikovno obarvano tematiko. Konec tega tedna bomo po Evropski uniji obeležili našo jezikovno raznolikost. Splošno je sicer znano, da ima Evropska unija 24 uradnih jezikov in peščico delovnih jezikov. V tokratnem prispevku pa vam razkrivam, kaj se v Bruslju zgodi, ko tolmači izklopijo mikrofone.

štekaš evropejec si

Verjetno je Bruselj eno redkih mest na svetu, kjer lahko človek v kratkem času na ulici ali v kavarni tako imenovane Evropske četrti sliši takšno mešanico jezikov. Nekateri bi rekli, da je prav težko uganiti, kateri je uradni jezik države, kjer se Bruselj nahaja, saj tudi po trgovinah in restavracijah te multikulti in multilingual četrti prevladuje angleščina, pa tudi italijanščina in grščina. Tu in tam slišiš kaj slovenščine in hrvaščine, predvsem v okolici Place Jourdan, pa španščino, nemščino in kakšnega od ne tako zelo poznanih baltskih jezikov.

Evropska unija za svoje uradne jezike smatra vse jezike, ki so uradni v njenih državah članicah. To pripelje do številke 24, čeprav je držav 28, vendar se nekateri jeziki podvajajo (na primern nemščina v Nemčiji in Avstriji ter delno tudi Belgiji). Ker so jeziki ključni del identitete vsaj nekaterih evropskih narodov (kot smo tudi Slovenci), je zato za mnoge državljane pomembno, da se njihov jezik uradno uporablja tudi na ravni EU.

Evropske institutcije imajo zato jasna pravila glede večjezičnosti. Na primer v Svetu ministrov mora imeti na uradnih zasedanjih vsaka država pravico razpravljati v lastnem jeziku, Evropski komisiji lahko pišemo v kateremkoli od uradnih jezikov in imamo pravico odgovor prejeti v istem jeziku, prav tako v Evropskem parlamentu tolmači simultano prevajajo vsa uradna zasedanja tako v odborih kot tudi na plenarnem zasedanju. Nenazadnje so tudi vsa uradna (zakonodajna) besedila prevedena v vse uradne jezike in Evropska komisija ima enega izmed največjih prevajalskih strojev na svetu. Za namene prevajanja je namreč na Evropski komisiji zaposlenih 1750 lingvistov in 600 podpornega osebja, 600 redno zaposlenih tolmačev in 3000 freelance tolmačev. Po podatkih Evropske komisije je bilo v letu 2014 prevedenih 2.30 milijona strani, pri čemer so redno zaposleni prevajalci opravili 71% dela (ena stran je 1500 tipkanih znakov brez presledkov). Letno Komisija ocenjuje, da jo prevajanje stane okoli 330 milijonov evrov oziroma približno 60 centov na državljana EU. Ko se je leta 2004 s širitvijo število uradnih jezikov podvojilo, so stroški prevajanja poskočili le za 20%, Komisija pa ocenjuje tudi, da vse jezikovne storitve vseh institucij EU letno ne presežejo 1% celotnega evropskega proračuna. Poleg prevajalcev in tolmačev v evropskih institucijah delajo tudi pravniki lingvisti, ki bdijo nad korektnostjo prevodov v pravnem smislu.

Ko gre za uradne sestanke so pravila igre torej zelo jasna. Bruselj in evropske institucije ter evropska zakonodaja, ki je plod nenehnih pogajanj in kompromisov, pa so vse prej kot izključno produkt uradnih pogovorov. Velika večina dela se opravi izven dvoran, na sestankih v Mickey Mouse Cafeju v Evropskem parlamentu ali po tem, ko tolmači zaključijo svoj delovni dan in izklopijo mikrofone.

Čeprav Evropska komisija kot delovne jezike poleg angleščine uporablja tudi francoščino in nemščino, včasih italijanščino in španščino, in kljub navodilom francoske ambasade njihovim poslancem v Evropskem parlamentu, da morajo tudi pri neuradnih pogovorih vzstrajati s francoščino, ob neuradnih pogovorih v veliki večini prevladuje uporaba angleškega jezika. Res je, da bodo pogovori med francoskim, španskim in luksemburškim administratorjem verjetno potekali v francoščini, vendar je v evropske institucije z veliko širitvijo leta 2004 prišlo ogromno število novih zaposlenih in poslancev, katerim la langue de la diplomatie ne predstavlja prvega tujega jezika. Zato lahko na bruseljskih hodnikih vedno pogosteje slišite angleščino s francoskim, španskim, italijanskim naglasom poleg poljskega, slovenskega ali madžarskega. Morda je francoščina svojo vlogo še nekoliko uspela obdržati v okvirih Sveta ministrov, kjer na ravni amasadorjev in atachejev pogovori potekajo poleg angleščine tudi v tem nekdanjem jeziku svetovne diplomacije.

Na podlagi izkušenj iz Evropskega parlamenta zato menim, da nov evropski esperanto postaja neke vrste European English, pri čemer se nihče ne obremenjuje preveč s pravilno uporabo angleščine, in vsaka nacionalnost temu jeziku doda svojo dimenzijo, svoj način tvorbe stavkov in izgovorjave. Da lahko poslanci, asistenti, svetovalci in administratorji aktivno sodelujejo pri oblikovanju besedil, ki so sprejeti na plenarnem zasedanju, morajo dobro poznati terminologijo v angleškem jeziku in slednjega obvaldati do te mere, da razumejo sopomenke in nianse, ki so ključnega pomena za dosego dobrega kompromisa.

Ja, to se zgodi, ko tolmači (ki imajo mimo grede izjemno reguliran poklic in zelo stroge časovne okvirje za delo) v sejni sobi koordinatorjev parlamentarnega odbora ob 19:15 ugasnejo mikrofone in ko italijanska predsedujoča skomigne z rameni in v francoščini pove, da bomo sestanek nadaljevali, dokler se ne dogovorimo, ona bo govorila v francoščini, ostali pa naj kar v angleščini, saj se bomo razumeli…

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a first-generation student of European affairs from Slovenia, a proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s