Pred poslanci je še ena selitev na plenarno zasedanje v Strasbourg, kjer bodo precej časa namenili boju proti terorizmu in migracijski problematiki. Zakonodaja o izmenjavi podatkov letalskih potnikov (t. i. PNR), dogovor s Turčijo in skupna azilna politika so tako samo nekatere izmed tem, ki bodo tokrat zaposlovale poslance. Poleg poslancev, pa se bo prvič po velikonočnih praznikih sestal tudi Svet, tokrat v sestavi kmetijskih ministrov.
Evropski poslanci se bodo ta teden sestali tako v okviru parlamentarnih odborov, kot tudi v okviru kratkega plenarnega zasedanja v Bruslju. Na dnevnemu redu plenarnega zasedanja, ki se začenja v sredo, so med drugim zaključki nedavnega vrha EU, evropski semester, delovna mobilnost ter trgovanje s Tunizijo. V okviru odborov pa bodo med drugim razpravljali o beguncih, nadzoru orožja in prihodnosti Črne gore in Makedonije v EU. V okviru Sveta pa se bodo ta teden sestali tudi ministri pristojni za izobraževanje ter ministri pristojni za notranje zadeve in pravosodje.
Konec tega tedna bi morali biti bolj jasno ali bo Velika Britanija ostala blizu Evropi ali pa se bo od nje bolj oddaljila. V četrtek in petek bo namreč v Bruslju potekal prvi letošnji vrh voditeljic in voditeljev EU, na katerem bodo skušali doseči dogovor o predlogu, ki ga je pripravil predsednik Evropskega Sveta Donald Tusk v začetku meseca. Poleg tega se bodo voditelji pogovarjali še o migracijah in ekonomski politiki evrskega območja. Poleg Evropskega sveta pa se bodo ta teden sestali tudi ministri za kmetijstvo in zunanje zadeve ter evropski poslanci v okviru svojih matičnih parlamentarnih odborov.
Cameron ob prihodu na decembrski vrh Evropskega sveta (Vir: (c) Evropska unija 2015)
Pred nami je teden začetkov. Včeraj se je namreč začel evropski teden zagonskih podjetij, v okviru katerega se bo po več kot 200 mestih po celi Evropi (tudi v Ljubljani) zvrstilo več dogodkov, katerih namen je predstaviti možnosti, ki so na voljo zagonskim podjetjem. Poleg inovativnosti, pa bo ta teden tudi v znamenju drugega letošnjega parlamentarnega zasedanja v Strasbourgu. Schengen, migracije, nasilje nad ženskami in avtomobilske emisije so samo nekatere izmed tem, ki bodo zaposlovale poslance ta teden.
Dobro jutro! Za tiste v Bruslju bo ta teden še prav posebej naporen oziroma zabaven in želimo jim srečno! Evropski parlament bo zasedal v Odborih, v svoj urnik pa bo vključil še mini plenarno zasedanje. Potekala bodo zasedanja Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve ter Evropskega sveta, pa tudi v Sloveniji se bodo zvrstili nekateri zanimivi dogodki.
Pred 26 leti sta v Strasbourgu nazadnje skupaj stala voditelja Francije in Nemčije. Helmut Kohl in François Mitterand sta takrat pripravila izjavi po padcu Berlinskega zidu. Včeraj pa sta pred poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju nastopila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande. Čeprav prihajata iz različnih političnih skupin, sta voditelja teh dveh držav, ki tradicionalno predstavljata “lokomotivo” evropskih integracij začutila potrebo, da poslance naslovita skupaj in s tem Evropejce pozoveta k sodelovanju. Ob tem se opazovalcu poraja vprašanje, ali so evropske integracije res v tako resnih težavah, da potrebujejo “push” s strani voditeljev njenih ustanoviteljic? Ali vizija in karizma predsednika Evropske komisije, Jeana-Clauda Junckerja, ni dovolj, da se zadeve premaknejo v “evropsko smer” in zakaj vsaka država tako vztrajno vleče na svoj konec? Ali je bil klic Merklove in Hollanda k evropski solidarnosti zasenčen z izjavami o begunski krizi, o kateri so se mediji veselo razpisali?
Predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, je včeraj dopoldne nagovoril poslance v Evropskem parlamentu v nagovoru “Stanje v Uniji”, ki ga je predsednik Komisije dolžen izvesti vsako leto ob prvem septembrskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Predsednik Juncker je v svojem nagovoru izpostavil očitne tematike: begunsko krizo, Grčijo in prihodnost Evroobmočja, članstvo Velike Britanije v EU ter tudi malo manj pereče teme kot so Investicijski načrt Komisije, nadaljnji razvoj skupnega trga, skupna kmetijska politika ter prostotrgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike.
Vse zelo lepo in prav. Naslov govora predsednika komisije je bil »Čas za iskrenost enotnost in solidarnost«. Zagotovo je gospod Juncker izjemno pro-evropsko usmerjen in predstavil je drzno idejo preoblikovanja Frontexa v resnično skupno Evropsko obmejno stražo. Je trenutna politična realnost primerna za tovrstne drastične integracijske ukrepe na področju politik, kjer države članice vajeti držijo trdno v svojih rokah?
Evropska komisija je danes predsavila predlog ukrepov na področju migracij, ki je nastal kot odgovor na tragedije v Sredozemlju, ki so se odvike v zadnjih mesecih in o katerih smo že pisali. Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiki, Federica Mogherini, je ob tem poudarila, da je “Evropska unija s to odločno agendo pokazala, da se je pripravljena odzvati na trpljenje posameznikov, ki bežijo pred vojno, preganjanjem ali revščino. Migracije so skupna odgovornost vseh držav članic in zdaj jih vse pozivam, da se skupaj soočimo s tem zgodovinskim izzivom, saj ga ne bomo reševali le na evropski, temveč na svetovni ravni.” Vendar koliko lahko nov preddlog zakonodaje resnično vpliva na preprečevanje tragedij v Sredozemlju v prihodnosti? Ali lahko EU kakorkoli vpliva na izvorne probleme, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države in se ilegalno selijo v Evropo?
Evropa se je ta teden odzvala na tragedijo v Sredozemlju, države Evroobmočja so Grčiji zaprle ena vrata, duhove pa še vedno buri Rusija, s katero je Francija dosegla dogovor o pogodbi za bojno ladjo, hkrati pa so poljske oblasti ruskim bajkerjem preprečile dogodek v njihovi državi. Prav tako je bilo na ravni EU sprejeto zakonodajo besedilo, ki dodaja 10 novih vrst genetsko spremenjenih organizmov na seznam dovoljenih GSO za uporabo v hrani. Zanimivo je bilo tudi na Finskem in v Luksemburgu.
EU360 